Travma in debelost sta pogosto neločljivo povezani, in tega večina ljudi ne ve. Na svetu obstaja posebna skupina ljudi, ki verjame, da so rojeni pod nesrečno zvezdo. Da je njihovo telo blago z napako, ki vztraja v prekomerni teži, obroču okoli pasu ali maščobi na stegnih in rokah.

Ta skupina je poskusila diete, osebnega trenerja, kalorični deficit, polnovredne obroke in nošenje lastne hrane kamor koli gre. In ugotovila je, da četudi ima začetne uspehe, jo življenje vedno vrne na začetno točko.

Danes ti bom razkrila, da nisi okvarjen/a. Preprosto nisi iskala rešitve na pravem mestu.

Zakaj je to tako težko videti?

Rekli boste: ampak vsi ljudje imajo stresno življenje, pa niso vsi prekomerno težki. In prav imate. Razlika ni v količini stresa, temveč v tem, kam ta stres gre.

Stres je stanje telesa, kjer naš živčni sistem zazna ogrožujoče okoliščine in jih ponotranjimo namesto da bi jih razrešili. Telo ne pride iz stanja ogroženosti v umirjenost. V tem kroničnem kriznem stanju je presnova upočasnjena, prebava oslabljena, obnova celic minimizirana. Tovarna se je ustavila, ker čaka da krizne razmere minejo. Pri mnogih te razmere nikoli ne minejo.

Kje se ta stres rodi?

V 15 letih dela z ljudmi sem odkrila vzorec: tisti s prekomerno težo ali kroničnimi zdravstvenimi težavami so imeli težja otroštva. Ne nujno v smislu fizičnih zlorab. Travma pogosto ne pride iz tega, kar se je otroku zgodilo, temveč iz kroničnega pomanjkanja tistega, kar bi se moralo zgoditi.

Pomanjkanje ljubeče pozornosti. Pogojevanje ljubezni z vzornim vedenjem. Ne-videnost, ne-slišanost. To ustvari otroka, ki se nauči skrivati svojo jezo, ranljivost in pristnost, da ohrani navezanost na starša. In te navade potegnemo v odraslost.

Ko pogoltnemo besede, ko rečemo ja iz vljudnosti, ko se vedemo tako kot drugi pričakujejo, telo preide v krizno stanje “fight or flight”. V tem stanju jetra, prebavila in pljuča ne delujejo optimalno. Presnova se upočasni. Ista hrana, ki se v mirnem človeku z lahkoto prebavi, se pri prestrašenem “prime” na telo.

Zakaj diete ne morejo rešiti travme in debelosti?

Ker dieta naslavlja simptom, ne vzroka. Ko jemo v kroničnem kriznem stanju, telo hrano shranjuje, ker misli da prihajajo težki časi. Zato nekateri jedo brez omejitve kalorij in z lahkoto ostajajo vitki, drugi pa gledajo na vsako zrno riža pa rezultatov ni.

Kakšna je torej rešitev?

Ni v novi dieti. Ni v boljšem treningu. Je v prepoznanju okoliščin, ki so oblikovale naše vzorce odzivanja. Treba je narediti ponovni premislek o otroštvu in ga pogledati z nepristranskim pogledom zunanjega opazovalca. Šele ko imamo verodostojne informacije o resnici svojega odraščanja, se lahko začnemo lotevati sprememb, ker končno poznamo vzroke.

Zapomnite si: če imate težave z zdravjem in telesno težo, to ni zaradi tega, kar počnete. V osnovi je to zato, ker ne vidite, kaj se vam je zgodilo.

Za poglobljeno razumevanje priporočam zbirko knjig dr. Gaborja Matéja, ki te ugotovitve potrjuje z izsledki znanstvenih raziskav.