Kako in zakaj je novinarka postala nutricionistka?

Špela Vehar – nutricionistka. Nikoli si nisem mislila, da bo moja karierna pot zajadrala v to smer, saj sem bila kot otrok in mlado dekle pravo nasprotje zgleda zdrave prehrane.

Moja mama pravi, da sem po tistem, ko sem začela hoditi v vrtec, v trenutku prenehala jesti vso zelenjavo, tako da so moji obroki vsebovali pretežno bel kruh, raznorazne mlečne izdelke, jajca, majonezo, Nutello, predelane mesnine (salame, dunajski zrezek in razni ocvrtki) in piškote ter peciva.

Verjetno ni treba posebej poudariti, da je bilo moje zdravje temu primerno. Obiski na stranišču so bili zame boleči in naporni, saj sem se na vse pretege trudila, da bi iz sebe spravila trdo in suho gmoto blata.

Bila sem alergična na toliko stvari, da že ne znam našteti vseh (vse te alergije sem imela še preden sem posvojila svoj katastrofalni način prehranjevanja): najhujša je bila alergija na arašide, grozen ekcem sem dobila v bližini konjev, saj je moje telo odreagiralo tudi na njihovo dlako. Hišna pršica je povzročila, da sem celo zimo hodila po svetu z robčkom ter rdečimi in otečenimi očmi, uživati pa nisem mogla niti v nekaterih čudovitih sadežih kot so breskve in marelice, saj sem bila alergična na prav vso koščičasto sadje.

Lahko si predstavljate, da je bil marsikateri dan zame naporen že samo, da sem vstala iz postelje, saj sem za dobro jutro najprej morala nekajkrat kihniti in potem v kopalnici vsaj 10 min iz svojega nosu in ust spravljati sluz.

Ker je bila naša družina od nekdaj zelo športna, smo veliko časa preživeli zunaj in ob različnih aktivnostih, a moje zdravje me je z astmo in nezmožnostjo globokega dihanja ves čas opominjalo na to, da je moje šibkejše, kot telesa nekaterih drugih otrok.

Od novinarstva do nutricionizma

Ali vas v spremembe žene nuja ali navdih? Mene je žal gnala nuja

Ravno zato, ker me je moje šibko zdravje oviralo pri vseh aerobnih športnih aktivnostih (hoja, tek), sem se takšnim aktivnostim že v otroštvu začela izogibati. Od nekdaj sem bila precej tekmovalna in kar je najbolj boleče za osebo, ki si v vsem želi biti uspešna, je bil seveda neuspeh. Na šolskih krosih sem bila v prvih nekaj letnikih vedno med zadnjimi, kar pa se je, roko na srce zelo popravilo že takrat, ko sem plezanje in akrobatiko, ki sem ju trenirala poprej, zamenjala za nogomet. A dihanje mi je še vedno povzročalo napor in težave, zato sem se še raje kot k športu zatekala v svet knjig (v katerem nekaj ur na dan živim še danes).

Že od malega sem neverjetno rada brala, raziskovala, spraševala in ljudem okoli sebe razlagala, česa sem se naučila.

Zato sem se seveda polna entuziazma in zaupanja vpisala na Fakulteto za družbene ved, smer novinarstvo.

V prvem letniku fakultete, pa se je mojemu zdravju zgodilo nekaj, kar je za vedno spremenilo tok moje kariere, čeprav se tega v tistem trenutku še nisem zavedala.

Vedno pogosteje sem postajala hripava, dokler ni to postal moj normalen glas, kar me je seveda kot bodočo TV voditeljico (kot sem si predstavljala svojo prihodnosti) izredno motilo in skrbelo.

Pregled pri zdravniku je pokazal, da imam na glasilkah precej veliko cisto.

Ko s trenutnim znanjem o telesu pogledam nazaj na ta čas, mi je seveda jasno, da se je ta cista na glasilkah naredila, ker je moje telo želelo zaščititi moje že tako preobremenjene glasilke pred poškodbami moje želodčne kisline.

Kar sem vam namreč pozabila omeniti je to, da sem imela poleg vseh zgoraj omenjenih težav tudi hude težave z refluksom. Zjutraj, ko sem se zbudila, me je pogosto peklo v grlu in po obilnih mastnih obrokih me je peklo v žlički. A ker se je s tem soočala tudi moja mama in moji stari starši, sem pač mislila, da so moje težave genetske in da glede tega ne morem ukreniti nič.

Ko se vse spremeni

V spremembo me je prignala bolezen

Nutricionizem (vede o prehrani in prehransko svetovanje) pa me je dodobra začel zanimati šele takrat, ko mi je specialistka povedala, da bo moje glasilke treba operirati. Po operaciji sem namreč v roke dobila prvi namig, da tisto, kar jemo, vpliva tudi na naše glasilke in žrelo.

V roke sem namreč dobila precej skopo fotokopijo s seznamom, ki je vseboval živila, ki naj jih ne bi uživala vsaj nekaj tednov po operaciji.

Ne spomnim se, kakšna so ta priporočila bila, vem pa, da so mi dala misliti.

Očitno mi je bilo namenjeno, da sem ravno v tistem času iskala študentsko delo, prijavila pa sem se na oglas za wellness svetovalca, ki je vabil k sodelovanju kandidate, ki bi želeli drugim svetovati glede zdravega življenjskega sloga.

Danes se mi zdi smešno, da sem bila tako samozavestna, da sem mislila, da lahko nekomu svetujem o tematiki, ki je več kot očitno nimam pod kontrolo niti sama, ampak ko gre za hrano, se ljudje (četudi o tem nimamo veliko znanja), počutimo kompetentne, da nekomu svetujemo.

No, izkazalo se je, da je bilo tisto svetovanje v resnici svetovanje, ki je vključevalo predvsem prodajo prehranskih dopolnil in nadomestkov obroka.

Kljub temu sem se iz izkušnje ogromno naučila, predvsem pa sem tej izkušnji hvaležna, ker me je popeljala na pot samostojnega raziskovanja prehrane, hkrati pa me je naučila tudi tega, da nobenemu prehranskemu nasvetu ne zaupam več na prvo žogo, temveč ga vedno dodobra preučim.

Prav tako me je ta izkušnja naučila, da četudi imamo lahko z dopolnili dobre telesne rezultate navzven in v kratkem času, je tisto, kar resnično šteje in prinaša zdravje, prava prehrana in rezultati navzven in navznoter na dolgi rok.

 

Poslušaj vse in bodi odprt, a hkrati tudi vedno dvomi in preverjaj

Želja po znanju in razumevanju je moj vsakdanjik

Moja nutricionistična pot se je po nekajletni poti s tem podjetjem zaključila predvsem zaradi moje intuicije in rezultatov strank, ki niso bili konsistentni in trajni. Spraševala sem se, kako je možno, da nekateri ljudje z mojim pristopom shujšajo in se počutijo bolje, nekateri pa nimajo pretiranih rezultatov. Naučila sem se, da včasih stranke nutricionistu lažejo, včasih pa ima nutricionist znanje, ki ne nosi rezultatov.

In ker sem, kot sem že omenila, oseba, ki rada pride stvarem do dna, sem vedno bolj začela spoznavati, da če bom želela biti resnično koristna in uspešna nutricionistka, bom morala pridobiti novo znanje. Svitalo se mi je, da bom to morala dobiti izven korporacije, katere glavni zaslužek je prodaja prehranskih dopolnil.

Priznam, prvo mesto, kamor sem se zatekla po informacije o prehrani, je bil Youtube. Spletni mediji so v akademskih krogih s strani diplomiranih strokovnjakov velikokrat zasmehovani in podcenjevani in roko na srce, številni posnetki so resnično bizarni in zavajajoči.

Po drugi strani pa so nekateri Youtube videi naravnost fantastičen vir znanja in nudijo kritičen pogled na »resnice« o prehrani, ki niso osnovane na dokazih, pa jih kljub temu širijo številni razvpiti prehranski svetovalci (tudi v Sloveniji). Prav tako Youtube kot medij za množičen dokaz uporabljajo priznani in ugledni raziskovalci, ki imajo pomembne funkcije v zdravstvenih in naturopatskih krogih in imajo odlične in dolgoročne rezultate s svojimi pacienti.

Nekateri ljudje, ki sem jih na internetu odkrila kot razvijajoča se nutricionistka in kasneje prebrala tudi njihove knjige, so dr. interne medicine John McDougall, naturopat in biokemik dr. Robert Morse, kardiolog dr. Joel Kahn, kirurg dr. Garth Davies, Dr. Dean Ornish, Dr. Caldwell Esselstyn, diabetolog dr. Neal Barnard, dr. Pam Popper, dr. Michael Greger etc.

Formalno izobraževanje ni pogoj za kakovost nutricionista

Včasih moramo dvigniti pogled od knjig, da bi lahko spoznali resnico

Po urah in urah pregledanih predavanj in povzetkov študij sem si rekla, da bi bilo smiselno, da naredim tudi kakšno izobraževanje. Za študij dietetike se nisem želela odločiti, saj nisem želela izgubljati pomembnih let, ki bi jih lahko porabila koristneje. Zato sem se vpisala na tečaj za AFP prehranskega svetovalca z zanimanjem, kaj novega se še lahko naučim.

Reči moram, da sem bila izjemno razočarana, saj je bilo gradivo narejeno na zelo nizkem nivoju, dokazi in razlage za večino prehranskih trditev v tečaju so bili pomanjkljivi, jedilniki, ki naj bi jih predlagali klientom za različnimi težavami pa dokaj absurdni  in zelo neživljenjski.

Z gotovostjo lahko rečem, da sem se s samostojnim raziskovanjem za nutricionistko naučila veliko več kot s tistim tečajem.

Veliko več znanja in podrobnih razlag o vplivu prehrane na biokemijske procese v telesu in na to, kako se v človeku razvijajo vnetni procesi ter kronične moderne bolezni, sem dobila v Kitajski študiji, v knjigi Past užitka, v Knjigi Mcdougallov načrt in drugih virih. Prav tako pa sem se veliko naučila s skrbnim in dovolj kritičnim brskanjem po spletu.

Tam sem dobila ideje, kako ljudi naučiti, kako naj si sami sestavijo dober jedilnik oziroma prehranski načrt, kako naj kupujejo prehrano kot nutricionisti in kako naj nutricistično svetovanje izkoristijo na takšen način, da se s hrano ne bodo rabili ukvarjati nikdar in nikoli več.

Je pa res, da nad organiziranim izobraževanjem nisem povsem obupala. Pred kratkim sem namreč zaključila s študijem za detox specialistko, kar pomeni, da sem se izobraževala o tem, kako lahko z naravnimi pristopi, posti, sadjem in zelišči, ljudem pomagamo, da svoje telo pripravijo, da se začne zdraviti tudi od najhujših diagnoz.

Čeprav je ta študij spadal v isti cenovni rang kakor AFP, sem se o človeškem telesu in prehrani naučila veliko več, literatura je bila veliko bolje zasnovana in tudi izpit precej bolj zahteven. Namesto preprostega obkroževanja smo imeli debelo polo različnih vprašanj z vključenimi esejskimi vprašanji in natančnimi razlagami mehanizmov delovanja telesa.

 

Na tem tečaju sem se resnično počutila, da za vsak investiran € dobivam ogromno vrednost in neprecenljive informacije, ki jih kot nutricionistka lahko v trenutku dam v prakso in ljudem pomagam, da obrnejo življenje na bolje brez barbarskih diagnostik in nevarnih ter nepotrebnih operacij.

Sem dobra nutricionistka?

Dober nutricionist je tisti, h kateremu se stranke ne vrnejo več, razen z zahvalo

V Slovenskem pa tudi tujem prostoru se pogosto obrekuje nutricioniste, ki nimajo ustrezne akademske izobrazbe, po drugi strani pa marsikdo ve, da nekateri najboljši novinarji niso obiskovali FDV-ja. Ker gre za človeško telo, je seveda dobro razumeti anatomijo, a moje prepričanje je, da se lahko o tem zelo veliko nauči vsak posameznik, ki ima močen interes za učenje in za to, da bi ljudem pomagal pri njihovih težavah.

Kar po mojem mnenju določa, ali je nek nutricionist dober, je to, kakšni so njegovi dolgoročni rezultati in kako samozavestna in uspešna je njegova stranka pri ohranjanju ali izboljševanju zdravja, po tem, ko sodelovanje z nutricionistom zaključi.

Svojim strankam kot odgovorna nutricionistka nikoli ne predpišem jedilnika, temveč jih predvsem učim o zakonitostih hrane in principih delovanja človeškega telesa potem pa jih seveda naučim še marsikateri trik za pripravo okusnega in zdravega obroka, pri tem mi pri skupinskem prehranskem svetovanju zelo pomaga tudi sodelavka Žana Hrastovšek, ki je mojstrica priprave slastne zdrave prehrane.

Glede na to, da se moje stranke k meni ne vračajo in da mi velikokrat mesece po našem zadnjem uradnem pogovoru pošljejo sporočilo o tem, kako lepo napredujejo, kako dobro prebavo imajo in kako jim počasi izzvenijo simptomi kroničnih bolezni s katerimi so se borili skozi celo življenje (bolečine v sklepih, gastritis, astme ipd.), menim da sem precej dobra nutricionistka.

Prav tako menim, da je ena mojih prednosti tudi ta, da se ves čas učim in se nikoli ne zadovoljim s trditvami, ki niso podprte z biološkim smislom ali pa s trditvami glede prehrane, ki so osnovane na ohlapnih in domnevnih »dokazih«, o čemer sem pisala v številnih svojih blogih.

Svetovanje, ki vam ga torej nudim kot nutricionistka je zaradi tega bolj podobno izobraževanju, saj vas v mesecih, ko sem vam na voljo, poskušam naučiti osnov vsega, kar dejansko znam, zato da vpliv hrane na svoje telo resnično razumete.

Vse prehranske spremembe v jedilniku morajo namreč izhajati iz vas, ne iz vašega nutricionista ali nutricionistke. Jedilnik mora biti vaš, saj je vaš življenjski stil zelo edinstven in se povsem razlikuje od nekoga drugega.

Kar je naloga nutricionista je to, da vam pove, katera hrana vas najbolje nahrani, kaj je funkcija ene hrane in kaj funkcija druge hrane, zato da se lahko o prehrani odločate iz lastnega razumevanja, ne pa iz moje prisile.

Ali potrebujete pomoč nutricionista?

Če je hrana vaš sovražnik ali vaša skušnjava, potem je priporočljivo najeti nutricionista, da vam pomaga premostiti te situacije.

Delujem sicer kot nutricionistka v okolici Ljubljane, kar pa je moja prednost, je to, da nisem omejena na prostor, saj svoja svetovanja izvajam prek video klicev, kar je za vas veliko lažje izvedljivo in bolj priročno, če pa kljub temu želite osebno srečanje, pa uredimo tudi to.

Če si torej želite izboljšati svoje zdravje, povečati svojo vitalnost in začeti jesti do sitega brez slabe vesti ter celoten proces transformacije tudi razumeti, potem sem morda nutricionistka za vas.

Moje stranke so večinoma osebe, ki se že dolga leta borijo s težo ali kroničnimi težavami, osebe, ki mislijo, da je za njihovo slabo prehrano kriv njihov šibki karakter ali pa genetika.

Ko enkrat začnejo delati z mano, hitro sprevidijo, da je pot njihovega zdravja tlakoval hladilnik in slab jedilnik.

Dober nutricionist je tisti, ki je ves čas odprt za učenje in razvoj ne glede na to, ali ima diplomo ali ne

Kako vam kot nutricionistka lahko pomagam?

Kot prehranska svetovalka vam za začetek nudim poglobljeno osebno analizo prehranskih navad s pisnimi priporočili sprememb in enournim pogovorom o razlogih, zakaj sta vaše telo in zdravje tam, kjer si tega niste želeli. Poleg tega ob svetovanju dobite še navodila za urejanje svoje kuhinje in uporabno knjigo receptov z navodili in nakupovalnimi seznami za 4 tedne!

Po tej analizi se skupaj odločimo za nadaljnje sodelovanje, ki običajno traja od 1 do 3 mesece. V praksi se namreč resnično pokažejo moči in sposobnosti dobrega nutricionista. V tem času smo ves čas v stiku. Pošiljate mi slike in sestavine svojih obrokov ter deklaracije svojih nakupov. Skupaj se posvetujemo o tem, kateri prehranski izdelki so primerni za uživanje in kateri so manj primerni, zato da začenjate razumeti, kje ste v preteklosti delali napake.

Na ta račun se hkrati učite in delate rezultate, kar je veliko bolj ploden proces od tega, da samo slepo sledite nekemu napisanemu jedilniku. Res je, da je postopek malce bolj zahteven in zahteva več vašega angažiranja, je pa zato trajen in zelo uspešen, kar potrjujejo tudi zgodbe mojih zadovoljnih strank.

Če osebne podpore ne želite, se lahko vseh osnov zdravega in prijetnega prehranjevanja naučite z mojim blogom (da jih ne zamudite, se prijavite na novice) ali priključitvijo 21-dnevnemu škrobnemu izzivu ter s tem, da mi sledite in spremljate moje objave na Facebooku in Instagramu.

Izbira je vedno vaša, jaz si le želim, da vam uspe to, kar je uspelo meni. Doseči prehransko in telesno samozavest ter visoko mero energije in vitalnosti!

Vaša nutricionistka Špela Vehar

Share on facebook
Facebook
Share on google
Google+
Share on twitter
Twitter
Share on linkedin
LinkedIn
Share on pinterest
Pinterest

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.