Rak – ko ga boste razumeli, se ga ne boste več bali!
Prvih skoraj 30 let svojega življenja sem živela v strahu pred grozno boleznijo, ki ji pravimo rak, za katero sem menila, da ne izbira svojih žrtev in se zahrbtno, brez opozorila pojavi pri komurkoli, ne glede na njegov življenjski slog in izbire.
K sreči sem se v zadnjih letih zavestno odločila, da se bolezni, ki jih ne razumem, ne bom več bala, temveč bom začela o njih študirati. Do te odločitve me je pripeljalo moje raziskovanje prehrane, kjer sem odkrila, da je marsikatera »bolezen«, ki se je številni ljudje ne morejo otresti, povsem ozdravljiva ali preprečljiva s pomočjo ustrezne celostne rastlinske prehrane in zdravega življenjskega sloga.
Vsak ki me pozna, ve, da sem takšna, da ko odkrijem neko resnično dragoceno informacijo, kot pes začnem navdušeno brskati po podatkih, da bi našla še kakšno.
Rak je bil ena od »bolezni«, ki sem se jih najbolj bala, saj je zaradi njega pri rosnih manj kot 40 letih umrla moja babica, ki je nisem nikoli poznala. Za to »boleznijo« so umrli tudi številni drugi najrazličnejši ljudje, od sosedov do sorodnikov in znancev, zato me je begala in me strašila.
Dokler se v tematiko raka nisem poglobila, sem verjela, da rak nima nikakršnega vzorca in da se pojavi kot strela z jasnega, na takih ljudeh, kjer tega ne moreš pričakovati.
K sreči sem v zadnjih letih naletela na številno in zelo obsežno literaturo, ki mi je pokazala, da tudi rak ni tako zelo nepredvidljiv kot sem to mislila.
Informacije o zdravju v medijih nas strašijo in zmedejo
Kitajska študija – prvo okno v svet zdravila za raka
Sedaj bo skoraj desetletje, odkar sem prebrala Kitajsko študijo, kjer je ugledni ameriški biokemik Colin T. Campbell prišel do izredno zanimivih in zgovornih ugotovitev v zvezi z rakom.
Pomembno je poudariti, da je bil Colin Campbell kot raziskovalec sprva prepričan o tem, da so beljakovinska živila kot so mleko in meso za človeka zelo koristna in zdravju podporna. Pred svojim raziskovanjem je bil tudi prepričan o tem, da so glavni krivec za pojav raka in drugih modernih bolezni (srčno-žilna bolezen, diabetes) krive bodisi kancerogene kemikalije, bodisi genetski dejavniki.
Precej po naključju pa so mu njegove študije pokazale povsem drugačno sliko, kar ga je zelo begalo in mu ni dalo spati.
V času ko je bil mlad raziskovalec, je verjel, da so glavni povzročitelji rakov pri ljudeh kemikalije, kot je denimo aflatoksin in da dobra prehrana sestoji iz velike količine visokokakovostnih beljakovin (mesa, jajc, mlečnih izdelkov).
Kmalu je ugotovil, da to ni ravno resnica.
Prvi namig, da nekaj v zvezi z njegovim razumevanjem prehrane in zdravja ne drži, je dobil s tem, da je ugotovil, da je bil rak jeter na Filipinih veliko pogostejši med bogatimi otroci, ki so uživali velik delež beljakovin kot med revnimi otroci, čeprav so vsi zaužili podobne količine aflatoksina (kemikalije, za katero so raziskovalci domnevali, da je glavni povzročitelj raka).
Zanimiva odkritja glede beljakovin
Je cenjenost beljakovin v prehrani sploh upravičena?
Odkritje št. 1 –razvoj raka bolj pospešuje velik delež beljakovin v hrani kot količina toksičnih kemikalij
To odkritje, da so imeli največ raka tisti otroci, ki so jedli »najbolje« je Colina spodbudilo, da preišče druge raziskave na temo raka jeter in aflatoksina.
Naletel je še na eno raziskavo, ki je prav tako proučevala vpliv aflatoksina na razvoj in pojavnost raka, kar so testirali na laboratorijskih podganah. (*zakaj uporaba miši in podgan: miši in podgane imajo podobne beljakovinske potrebe kot ljudje, ko gre za razmerje beljakovin in drugih hranil v hrani (potrebujejo edino več različnih aminokislin kot ljudje, o čemer sem že pisala v preteklih prispevkih). Zanimiva ugotovitev te raziskave je bila, da sama prisotnost aflatoksina še ni nujno pomenila, da bodo živali dobile raka.
Poleg kemikalije so morale podgane za razvoj raka zaužiti tudi prehrano z več beljakovinami.
Te rezultate se je odločil preveriti in narediti malce širšo študijo na podganah, ki jih je hranil z različnimi odmerki aflatoksina in kazeina.
Zanimivo je bilo to, da so VSE podgane, ki so uživale hrano z 20 ali več odstotki kalorij iz beljakovin kazeina, razvile raka, podgane z isto količino aflatoksina, ki pa so zaužile manj kot 5% kalorij iz beljakovin, pa raka niso razvile!
Rezultati obeh študij so torej sovpadali: bitja, ki so zaužila več beljakovin, so imela večja tveganja za razvoj raka kot tista, ki so jih zaužila manj.
Zanimivo je bilo tudi to, da četudi so podganam dajali visoke odmerke aflatoksina, le te niso razvile raka, če ob tem ni bilo prisotnega tudi visokega odmerka beljakovin (uporabljali so beljakovino iz kravjega mleka – kazein).
Kaj bolj vpliva na zdravje - kemikalije ali hrana?
Odkritje št. 2 – rastlinske beljakovine tudi ob visokem vnosu ne spodbujajo razvoja raka
Temu odkritju je sledilo še drugo šokantno odkritje in sicer, da vse beljakovine niso imele istega učinka.
Ko so podganam namesto kazeina dali večje količine (20%) pšeničnih ali sojinih beljakovin, se rak ni razvil, niti ni napredoval.
Problematičen je bil torej predvsem vir beljakovin in njegova količina, ki je morala presegati 10% dnevnega vnosa.
STRUpene kemikalije so kot pištola, ki vam meri v glavo, a beljakovine so tiste, ki pritisnejo na sprožilec!
Zanimivo odkritje št. 3 – visok vnos beljakovin aktivira napredovanje raka na najrazličnejših tkivih živali
Še več, Campbell je tudi odkril, da se rak jeter ob visokem vnosu beljakovin ne razvija hitro le pri podganah, ki so prejemalo visoke in nizke vrednosti aflatoksina, temveč tudi pri podganah, ki so bile okužene z virusom HBV (hepatitisom B), za katerega so vedeli, da je povezan z večjo pojavnostjo raka jeter (niso pa vedeli, da tega raka aktivirajo živalske beljakovine).
Razvijal pa se ni samo rak jeter, temveč tudi raki drugih delov telesa. Raziskovalci iz univerze v Chicagu so denimo ugotovili, da je povečan vnos kazeina (mlečne beljakovine) pri miših pospešil tudi razvoj raka na dojkah.
Kasneje v življenju je Colin Campbell ugotovil, da to, kar je veljalo za razvoj raka pri miših na določenih organih, praktično velja tudi za razvoj raka na vseh drugih organih, ne le pri miših, temveč tudi pri ljudeh.
Zanimivo odkritje št. 4 – prehrana ima veliko močnejši vpliv na raka kot različne koncentracije kancerogenih kemikalij
Kasneje so Campbell in tudi drugi raziskovalci izvedli še več podobnih raziskav na živalih, ki so imele povečanega tveganja za razvoj raka zaradi raznih virusnih obolenj (HPV virus) ali drugih šibkosti. V teh raziskavah so podgane hranili tudi z drugimi viri kalorij (ribe, meso, jajca ipd.) in drugimi domnevno kancerogenimi kemikalijami.
Vse te raziskave so imele en skupni imenovalec – spreminjanje prehrane je imelo veliko večji vpliv na pojavnost in razvoj raka kakor količine domnevno kancerogenih kemikalij.
Situacija je bila nekako takšna: kemikalije so bile kot pištola s katero vam nekdo meri v glavo, hrana pa je bila tista, ki je pritisnila na »sprožilec« in poskrbela, da se rak začne večati in širiti.
Kaj pa maščobe in sladkor?
V zahodnih družbah vsi uživajo veliko sladkorja, olja in živalskih izdelkov zato so primerjalne študije nesmiselne
Ker hrana niso izolirana hranila, temveč kompleksne enote sestavljene iz različnih hranil, vitaminov in mineralov, je seveda smiselno pogledati, če lahko vso krivdo za bolezni obilja pripišemo beljakovinam, ali moramo pogledati širšo sliko.
K sreči je Colin Campbell v svoji Kitajski študiji preverjal tudi druge prehranske vplive in povezave z različnimi boleznimi in simptomi.
Če želimo razumeti vpliv prehrane na zdravje, moramo na hrano VEDNO vsaj z enim očesom gledati kot na celoto.
Zanimivo je, da lahko večino prehrane razdelimo v pet različnih kategorij. Prva kategorija je nemodificirana živalska prehrana, druga kategorija je nemodificirana rastlinska prehrana in tretja kategorija je procesirana in prehransko spremenjena rastlinska, četrta procesirana živalska prehrana in peta semena in oreščki.
Poglejmo si prehrano kot pakete, zato da boste videli, kakšne pakete hrane pretežno jeste vi in kako se to odraža na vašem telesu.
Živalska hrana vsebuje malo vode (po smrti in pečenju/sušenju), nič sladkorja in nobenih vlaknin, ima pa veliko beljakovin, maščob in holesterola.
Celostna rastlinska hrana (posebej sveže sadje in zelenjava) vsebuje zelo malo maščob, nima holesterola, ima pa veliko vlaknin, precej sladkorja in veliko vitaminov (sadje) in mineralov (zelenjava).
Če primerjamo obe kategoriji, ima ena kategorija tisto, česar druga nima.
Pri procesirani hrani je slika drugačna. Nobena vrsta procesirane hrane nima vlaknin, ima pa skupaj nagnetena hranila, ki v naravnih živilih skupaj preprosto ne obstajajo, razen v manjši meri v semenih in oreščkih: sladkor, maščobe, beljakovine, holesterol.
Izvajanje primerjalne študije med Američani in evropejci je nesmiselna, saj celotna populacija je zelo nezdravo
Kakšno zvezo ima ta razdelitev hrane z rakom?
V bogatih družbah, ki pojedo veliko procesirane hrane in prehrane živalskega izvora (na primer Američani ali Evropejci) je nadvse neprimerno in potratno izvajati kakršno koli večjo prehransko raziskavo, ki bi odkrivala povezavo posameznega hranila z zdravjem.
To je tako nesmiselno, kot da bi primerjali med sabo zdravje dveh oseb, ki pojesta veliko število krofov. Ena jih poje 9 na dan, druga pa 10. Ali mislite, da bodo zdravstvene razlike med njima statistično pomembne? Zagotovo ne, saj bosta obe osebi vnašali zelo veliko količino škodljivih snovi in bosta obe približno enako bolni.
Če pa med sabo primerjamo prebivalce države, ki jedo hrano, ki je bližje naravnemu stanju (bodisi jedo meso, jajca, ribe in mleko ali pa žita, stročnice, sadje in zelenjavo), pa lažje opazujemo povezavo posameznih hranil z različnimi boleznimi. Na ta način lahko z večjo gotovostjo ugotavljamo tudi vzročno posledične povezave med različnimi kazalniki.
In ravno to je storil Colin Campbell v svoji Kitajski študiji.
Ugotovitve, ki jih je sprva pridobil izolirano s hranjenjem podgan, je preveril z natančnim opazovanjem in beleženjem prehrane ljudi na Kitajskem in pojavnostjo različnih bolezni.
Azijsko podeželje, kjer vsi ljudje uživajo malo procesirane hrane je zelo ugodno za izpeljavo primerjalne študije
Zakaj Kitajski študiji zaupam veliko bolj kot kakšni drugi?
- Študija je obravnavala le ljudi na kitajskem podeželju, kjer ljudje jedo večinsko malo procesirano hrano z malo ali nič dodanimi sladkorji in rastlinskimi maščobami (olja, margarine ipd.) – to je bilo pomembno za opazovanje trendov razvoja bolezni v povezavi s prehrano, saj so vsi ljudje jedli naravno hrano, razlika med njimi je bila zgolj v tem, da so eni pojedli več živalske prehrane, drugi pa manj.
- Študija je bila zasnovana glede na Atlas raka, ki ga je v začetku 70ih let dal izdelati kitajski predsednik vlade, ko je umiral za rakom. Atlas raka je že takrat pokazal, da je rak zelo pogost v nekaterih okrožjih Kitajske, ne pa v drugih. Po tem atlasu so se ravnali tudi Campbellovi raziskovalci in so za raziskavo izbrali in natančno primerjali nekatera okrožja z veliko raka in druga z malo raka. Za zanimivost naj povem, da so imela nekatera okrožja 100x več raka kot druga, kar je za raziskovalce, ki jim je pogosto pomembna že samo 10% razlika, gromozanska številka! Ker so med okrožji obstajale tako ogromne razlike, so res lahko preverili, kaj tisti z manj raka delajo prav in kaj tisti z rakom delajo napačno.
- Študija je obravnavala in med seboj primerjala ljudi iste starosti, ki najpogosteje zbolijo za »zahodnimi« boleznimi (nekje med 30 in 70 leti) zato so primerjave poštene.
- Študija je spremljala veliko biomarkerjev, ne le enega in bili so zelo natančni pri odvzemanju vzorcev. Na primer niso le spraševali ljudi, kaj jedo, temveč so pri vsaki družini, ki so jo obravnavali, tri dni natančno beležili čisto vse, kar je ta družina pojedla. Poleg tega niso spremljali zgolj rakavih obolenj, temveč so pri ljudeh, ki so jih preučevali, preverjali tudi prisotnost drugih bolezni, analizirali so njihove vzorce krvi in urina za holesterol, viruse, krvni sladkor in še več. To jim je dalo zelo široko predstavo o tem, kateri preučevanci so bolj zdravi in kateri manj.
- Večina proučevanih ljudi je bila rojenih v svojem okraju in so tam živeli in jedli isto hrano celo življenje, prav tako pa so si Kitajci genetsko zelo podobni. To dejstvo je raziskovalcem omogočilo, da so lahko ob vseh merjenjih zanemarili vpliv genetike in selitev, saj tega preučevana populacija ni počela. Zakaj je to pomembno? Predstavljajte si, da 50 let živite v ZDA in se hranite z veliko nezdrave hrane in živite v mestu z veliko smoga, potem pa se preselite na podeželje v Slovenijo in začnete nekaj mesecev uživati veliko sadja in zelenjave. Ko vam na zdravniškem pregledu pri 51ih odkrijejo raka, ni ravno smiselno in pošteno, da krivdo za tega raka zvalite na sadje in zelenjavo in svež Slovenski zrak. Ravno zato je Kitajska študija boljša od drugih študij v ZDA ali v Evropi, saj je med posameznimi prebivalci in njihovim življenjskim stilom veliko manj razlik in imajo ljudje zelo podoben življenjski slog že od rojstva.
Ste vedeli, da povprečen kitajec poje več kalorij kot povprečen američan in je bolj vitek?
Šokantne lekcije iz Kitajske, ki vam lahko rešijo življenje
Ste vedeli, da povprečen Kitajec poje več kalorij od povprečnega Američana, pa je vitkejši in bolj zdrav?
Odkritja, ki jih je dala Kitajska študija, so bila tako zelo jasna in korelacije tako velike in očitne, da jih je bilo težko spregledati.
Za začetek so bile zelo zanimive primerjave Kitajskih prehranskih navad s prehranskimi navadami v ZDA, da boste lažje razumeli, zakaj je bilo primerjanje Kitajcev med sabo veliko bolj natančno in merodajno početje, kot bi bilo medsebojno primerjanje Američanov.
Eno najbolj presenetljivih dejstev je bilo to, da je povprečen Kitajec na enoto telesne teže zaužil VEČ kalorij kot povprečen Američan, a je bil kljub temu vitkejši.
O tem sem sicer že pisala v svojih preteklih blogih, zato to zame ni bilo nikakršno presenečenje, saj ena kalorija ni enaka drugi, zato je vedno bolj pomembno, kakšno hrano imamo na krožniku in ne koliko.
Drugi izredno pomemben podatek je bil odstotek kalorij, ki so jih Kitajci dobili iz maščobe (večinoma živalskega izvora). Kitajska hrana je na dnevni ravni vsebovala cca 14% delež kalorij iz maščob, medtem ko Američani z maščobami zaužijejo kar 34% do 38% vseh svojih zaužitih kalorij.
Kitajci so v povprečju pojedli tudi veliko več vlaknin in sicer 33g na dan, medtem ko Američani v povprečju pojedo le 12g na dan (p.s.: vlaknine se nahajajo le v rastlinski prehrani).
Dva najpomembnejša podatka sem prihranila za konec. Kaj pa beljakovine, s katerimi sem vas prestrašila na začetku prispevka?
No, beljakovin so Kitajci pojedli manj. Povprečen Kitajec podeželskih okrožij je pojedel 64 g beljakovin na dan, povprečen Američan pa 91 g.
A za nas je bolj pomemben drug podatek. Kolikšen del teh beljakovin je bil živalskega izvora? Verjetno vas bo šokiralo, ko izveste, da je povprečen Kitajec zaužil le 0,8% vseh svojih beljakovin v obliki jajca ali piščanca/ribe/mesa, povprečen Američan pa 10 do 11% (tipičen verjetno precej več). Torej ne samo, da je Američan zaužil več skupnih beljakovin, temveč je zaužil tudi 10x večji delež beljakovin v živalskem paketu. To pomeni, da je bil delež živalske hrane na Kitajskih krožnikih zanemarljiv.
In še zadnja zanimivost, povprečen podeželski Kitajec je v primerjavi z Američanom zaužil skoraj enkrat več železa (četudi v primerjavi z njim skoraj ni jedel mesa).
Kitajci so torej v povprečju pojedli veliko manj mesa kot Američani, kljub temu pa je bilo v nekaterih okrožjih raka in drugih »modernih bolezni« veliko več kot v drugih.
Se je v teh okrožjih razlikovala prehrana ljudi ali kaj drugega?
Prehrana in njen ogromen vpliv na pojavnost raka in vseh bolezni izobilja na Kitajskem
Pod določeno mejo holesterola je praktično nemogoče doživeti smrten infarkt!
Odgovor, ki ga mnogi ljudje ne želijo sprejeti, je bil jasen in glasen DA.
Zanimivo je bilo tudi to, da so bolezni nastopale v skupinah. Kjer je bil pogost rak (VSEH VRST), je bila pogosta tudi srčno-žilna bolezen srca, diabetes, avtoimune bolezni, debelost ipd. Te bolezni so se pojavljale le tam, kjer so si ljudje lahko privoščili »boljšo« (bolj mesno/živalsko) prehrano.
V revnih predelih, kjer je vladala tudi slaba higiena in zdravstvena oskrba, so ljudje imeli bolezni podhranjenosti: parazite, pljučnice, prebavne bolezni, revmatične bolezni srca ipd.
Kjer so torej ljudje imeli pljučnice in bolezni pomanjkanja, tam ni bilo raka, srčno žilne bolezni, diabetesa ipd.
Sedaj vas zagotovo zanima, s katero prehrano se lahko v veliki meri izognete raku ali srčno-žilnim boleznim in kako lahko preverite, če ste na »dobri« poti, da kakšno od teh bolezni dobite.
Holesterol in pojavnost bolezni
Holesterol - dober znanilec prihajajočih težav
Večina ljudi ve, da je visok holesterol močno povezan s srčno žilno boleznijo, večina ljudi pa ne ve, da je bil na Kitajskem višji holesterol povezan z višjo pojavnostjo vseh zgoraj omenjenih bolezni izobilja.
Pri tem naj samo še omenim da je pri nas mera »normalnega« holesterola med 4,0 in 5,7 mmol (po merah v ZDA je do od 150mg/dl do 220 mg/dl), medtem ko so imeli praktično vsi Kitajci holesterol pod to mejo.
Zakaj je to pomembno?
Četudi ta članek govori o raku, želim z vami deliti pomemben podatek, ki ga je Colin Campbell med preučevanjem zdravja Kitajcev dobil pri uglednih Ameriških kardiologih in raziskovalcih. Ste vedeli, da statistično obstaja meja holesterola, pod katero ti raziskovalci še nikoli niso videli, da bi človek umrl od infarkta?
No, ta meja je pod 3,9 mmol/l (oziroma pod 150mg/dl), kar pomeni, da ko vam zdravnik reče, da imate holesterol v mejah normale (na primer 4,5 mmol/l) to pomeni, da ste še vedno v območju tveganja za srčni napad!
Česa pa se je Campbell naučil na Kitajskem?
V času Kitajske študije je imel povprečni proučevani Kitajec vrednost holesterola le 3,3 mmol/l oz. 127mg/dl? Nekateri so imeli holesterol celo nižji od 2.6 mmol/l.
So zaradi teh (pre)nizkih ravni holesterola Kitajci imeli težave?
RAVNO NASPROTNO: Nižje kot so bile ravni holesterola, manj je bilo bolezni srca, raka in drugih bolezni. To je veljalo četudi so bile njihove vrednosti daleč pod našo »normalo«!
Raziskovalci so opazili, da ko je raven holesterola padla iz 4,3 na 2,9 (170mg/dl na 90 mg/dl), se je z visoko zanesljivostjo (95 ali več odstotkov) znižala pogostost raka jeter, danke, debelega črevesja, pljuč, dojk, levkemije pri otrocih in odraslih, možganskega tumorja pri otrocih in odraslih ter raka želodca in požiralnika.
Na tej točki je izjemno pomembno poudariti sledeče: ravni holesterola, ki pri nas veljajo za normalne, so bile na Kitajskem pravzaprav visoke.
Največje zdravstvene koristi od nižjega holesterola so imeli ljudje šele takrat, kot se je nivo holesterola znižal na tako nizko stopnjo, kot je pri nas zdravniki najbrž niti ne vidijo,k oziroma se jih morda celo ustrašijo!
Če vam torej zdravnik reče, da imate prenizek holesterol, mu prosim dajte v roke Kitajsko študijo in čim prej odidite iz ordinacije, preden vam ponudi kakšno terapijo za zvišanje holesterola.
Katera prehrana je bila torej povezana s povišanim holesterolom v krvi Kitajcev?
Vzorec je bil zelo konsistenten in je bil najmanj 95% zanesljiv:
- Tako kot se je povečeval vnos mesa, mleka, jajc, rib, dodanih maščob in živalskih beljakovin, tako se je holesterol v krvi zviševal.
- Tako kot se je povečeval vnos celostne hrane rastlinskega izvora (žita, stročnice, sadje in zelenjava), tako se je holesterol v krvi zniževal.
Povezanost bolezni s holesterolom v krvi je bila zelo očitna, saj so bile ravni holesterola po ZDA standardih zelo nizke, prav tako so bili na Kitajskem nizki tudi vnosi živalskih beljakovin (samo 7,1 g na dan!).
Ta podatek je izrednega pomena, saj ljudje pogosto menijo, da bi morali za boljše zdravje količino svojega mesa/mleka ipd. samo zmanjšati iz denimo 3x na dan na 1x na dan, pa nas lekcija iz Kitajske nauči, da je to veliko premajhno dejanje za resnično visoko stopnjo varnosti pred rakom in drugimi boleznimi obilja.
Glede na podatke iz Kitajske študije bi bilo veliko bolj smiselno vse živalske izdelke popolnoma in načrtno ukiniti, da bi živalska prehrana v naša usta zašla samo slučajno, nikakor pa ne načrtno.
Namreč že samo majhno povečanje vnosa živalskih izdelkov je na Kitajskih prebivalcih takoj pokazalo porast zahodnih bolezni.
Torej, takoj ko so Kitajci začeli uživati malce več mesa, je bila pojavnost rakov, srčno-žilnih bolezni in diabetesa sorazmerno višja.
Obstaja pa še en dejavnik, ki lahko vpliva na to, da se vam poviša holesterol in to so rastlinska olja.
V družinah, kjer se dviga vnos maščob in živalske hrane, se dviga pojavnost diabetesa, raka in srčnožilnih bolezni
Moje izkušnje – olja in koncentrirane maščobe so povezane z visokim holesterolom veganov
Tudi olja vplivajo na nivo vašega krvnega holesterola
Čeprav nisem naredila znanstvene študije, želim z vami deliti še svoje izkušnje v zvezi s holesterolom, ki sem jih odkrila pri delu s strankami, ki so etični vegani.
Zaradi tega, ker s svojimi strankami iz očitnih (zgoraj navedenih) razlogov delam zgolj z rastlinsko prehrano, se je po mojo pomoč v zadnjem letu obrnilo tudi precej veganov. Žal vegani v Sloveniji pojedo vedno več procesirane hrane in vedno več olja.
Zato je kar nekaj veganov, ki so prišli po mojo pomoč, trpelo zaradi povišanega holesterola. Kako je to možno, če niso uživali živalskih izdelkov?
Odgovor so olja in pretiravanje z oreščki in semeni. V naslednjem prispevku o raku bomo govorili o tem, kako in zakaj se rak pojavi v povezavi z oljem in živalskimi izdelki ter velikimi količinami oreščkov (ne pozabite se prijaviti na novice).
Ko smo veganom iz prehrane odstranili olja in izdelke, ki so ga vsebovali, je holesterol padel praktično takoj.
Naj poudarim, da so bili holesteroli veganov še vedno neprimerno nižji kot holesteroli vsejedcev, ki so se obrnili name.
Olje - veganova srčna bolečina
Pomen vlaknin in antioksidantov ter železa
Raziskovalci v kitajski študiji so spremljali tudi vnose rastlinske hrane in beležili povezavo med vnosom teh živil ter vrednostmi (naravnih) antioksidantov in vitaminov v krvi in boleznimi revščine/izobilja.
Kar so ugotovili, je bila zelo dosledna pozitivna korelacija med odsotnostjo bolezni obilja in vnosom živil bogatih z vlakninami in antioksidanti (sadje in zelenjava).
Seveda tukaj težko rečemo, ali sta imela sadje in zelenjava varovalen učinek, ali so bili rezultati pač boljši zato, ker so na račun velikega vnosa sadja, zelenjave in žit preprosto pojedli manj mesa.
Bi pa na tej točki želela razbliniti en »argument« low carb prehranskih gurujev, ki trdijo, da vlaknine negativno vplivajo na izkoristek in absorpcijo železa v krvi.
Campbellovi raziskovalci so primerjali količino vnesenega železa pri Kitajcih na kar 6 različnih načinov (z 2 ocenama vnosa železa in štirimi biomarkerji v krvi). Kar so ugotovili, je bil ravno NASPROTEN učinek zmanjševanju količine železa v krvi.
Ne samo, da povečanje vnosa vlaknin NI zmanjšalo železa v krvi, raven hemoglobina se je ob večjem vnosu vlaknin celo POVIŠALA. To je veljalo za vsa območja Kitajske, razen za tista zelo revna, kjer so imeli ljudje zelo veliko parazitov in slabo prehranjenost (tam so imele ženske in otroci nižje vrednosti železa), kar pa za nas, ki imamo na voljo zadostno oskrbo s prehrano, ni relevanten podatek.
Bistvenega pomena za nas so predvsem podatki o tem, da bolj kot se je vnos rastlinskih živil bogatih z vlakninami, antioksidanti in vitamini večal, bolj se je nižala pojavnost VSEH rakov in drugih bolezni izobilja.
Česa nas lahko Kitajska nauči o ogljikovih hidratih in raku?
Oglikovi hidrati - izogibanjetemu hranilu vas lahko stane življenja
Sladkor oziroma ogljikovi hidrati so, kot sem na dolgo in široko že pisala v enem od svojih prispevkov, eno najslabše razumljenih hranil (verjetno imajo določeni finančni interesi tukaj prste zraven), kar se vidi tudi pri primerjavi prehrane Kitajcev s prehrano Američanov.
Kitajci so veliko večino svojih dnevno zaužitih kalorij zaužili v obliki ogljikovih hidratov v njihovem naravnem paketu (sadje, zelenjava, žita, stročnice), medtem ko so Američani večji del svojih ogljikovih hidratov zaužili v obliki čipsa ali ocvrtega krompirčka (z obilico maščobe), peciva in paradižnika iz konzerve.
Ravno iz tega razloga so študije med Američani ali Evropejci iz mest lahko velik predmet manipulacije, ko želijo različne zainteresirane industrije (prehranske in farmacevtske) širiti svojo agendo, saj vsi ljudje jedo tako slabo, da jih med sabo nima smisla primerjati.
Prosim vas, da se zavedate, da ne jaz ne Colin T. Campbell finančno nimava prav nič od tega, če vi danes začnete jesti krompir, jabolka in špinačo. Ta živila ne bodo nikdar na slikah na velikih plakatih ob avtocesti, bodo pa namesto njih tam pogosto kosi mesa ali procesirana živila (Saj veste, kot Hofer oglasi).
Edino, kar bova imela od tega, je topel občutek pri srcu in morda bova s tem dosegla, da se bo ponudba sadja in zelenjave pri trgovcih povečala, ponudba mesnin in procesirane hrane pa zmanjšala.
Sporočilo za domov – teorije ali rezultati?
Lahko imaš "prav" ali pa si zdrav - kaj boste izbrali?
Ko se z ljudmi pogovarjam o raku in jim omenim izsledke Kitajske študije, je resnično zanimivo, kako začnejo naštevati kopico dejavnikov in teorij zarote, ki sem jih po njihovem pozabila: od stresa, do mobilnega omrežja, do pesticidov, herbicidov in drugih okoljskih strupov ter mnogih drugih dejavnikov, ki so morda povsem relevantni, a zato vseeno ne moremo kar ignorirati slona v sobi – prehrane.
V preteklosti sem jim prikimavala in rekla, ja res je veliko dejavnikov, upajmo, da se nam ta huda diagnoza ne zgodi, sedaj tega ne bom več počela, temveč bom preprosto dejala:
»Poglej, na Kitajskem se je rak neverjetno zniževal z manjšo porabo živalske prehrane in dodanih maščob. Lahko jočeš in tarnaš, koliko imaš stresa in koliko je strupov v zraku in igraš žrtev, lahko pa spremeniš tisto, kar je POVSEM v tvoji domeni: vsebino svojega krožnika. Nimaš izgovora za denar, saj je ta prehrana neprimerno cenejša od vsega, kar ješ danes. Nimaš izgovora, da nimaš časa, kajti sadje in zelenjavo lahko ješ tudi surovo, brez kakršnih koli zamudnih postopkov. Nimaš izgovora, da tega ne moreš dobiti, kajti vsaka trgovina in kmet v Sloveniji prodaja sadje, zelenjavo, žita in stročnice. Edini izgovor, ki ga lahko imaš, je tvoja neodprtost in nepripravljenost opustiti stare navade in dejstvo, da boš svojim prijateljem moral povedati, da pač ne boš več jedel tega, kar jedo oni. «
Sedaj veš, dragi bralec, da je velik del zdravja na tebi in da ti izgovorov počasi zmanjkuje. Večina rakavih bolnikov ni rojena pod nesrečno zvezdo, enako velja za diabetike in srčno-žilne bolnike.
Za tiste, ki boste zavihali rokave, je to dobra novica, za tiste, ki radi tarnate, pa slaba.
V katero skupino spadate vi?
Če ste eden tistih, ki želijo zavihati rokave in spremeniti tok svoje usode, pa ne veste, kako in kje bi začeli, vam je na voljo veliko orodij.
Za začetek se lahko prijavite na novice in preberete vse moje pretekle bloge ter brezplačno pridobite podporo v Facebook skupini. Lahko si tudi pomagate z mojimi priročniki, ki vas bodo naučili optimalne priprave hrane, namesto vas poskrbeli za nakupovalni seznam ipd., ali pa investirate v to, da osebno poskrbim za vas in vaš izziv, ter od prehranskega zmedenca v nekaj mesecih bliskovito napredujete v prehranskega izvedenca. Seveda se lahko iz mojih izkušenj marsičesa naučite tudi prek moje Facebook strani in Instagrama .
Prihodnji teden bomo zgodbo o raku nadaljevali. Ta teden smo pogledali, kdo ima več raka in kakšne so povezave med rakom in prehrano, naslednji teden pa se bomo poglobili v telo in pogledali, kako točno pride do tega, da zdrava celica postane rakava in se potem prekomerno razmnoži. Če vas rak zanima in bi se mu želeli izogniti ali se ga rešiti, se ne pozabite prijaviti na novice.
Prav tako vam bo zagotovo v pomoč tudi moj YouTube kanal, kjer redno objavljam nove poučne vsebine na temo zdravega in srečnega življenja.
Ne pozabite, vaše zdravje, vaša izbira!
