Stavek, ki ga najpogosteje izgovorijo tisti, ki imajo več kot preveč vsega na telesu. Zavzdihnejo, ah saj vem, vse je v glavi. Moram se samo pripraviti do tega, da bom jedel manjše obroke in manj sladkarij pa bom shujšal.
Po navadi ta nasvet pride iz ust tistih, ki so v preteklosti s pomočjo odrekanja in stradanja shujšali, pa so se potem kmalu zopet zredili.
Drugi, ki ta nasvet s sveto resnostjo trosijo na okoli, so tisti, ki jim je morda uspelo shujšati in to kilažo morda celo obdržati, vendar pa so celo življenje v boju s kilogrami. Vidiš jih, kako celo leto rigorozno telovadijo in kako skrbno pazijo, da na svoj krožnik ne bodo dali preveč riža ali krompirja.
Vse, kar njihova glava v resnici je, je eno samo bojno polje med željo po hrani in željo po ohranitvi vitke postave, ki jo večina njih z minevanjem let počasi a vztrajno izgublja.
Po sedmih letih, ki so minila, odkar sem izgubila svojo odvečno težo in je nisem nikoli pridobila nazaj, vam lahko povem, da je v glavi pomembna le ena stvar – odločitev, da imate dovolj. To je vse, kar lahko v glavi določite. Za vse ostalo morate urediti okolje in začeti slediti pravim prehranskim smernicam, ne pa svoji glavi.
Naj razložim.
Kot sem že objasnila v prvem in drugem blogu, ki sta se nanašala na slabe shujševalne nasvete, svojemu telesu v današnjem času ne moremo več zaupati. Telo in možgani so se takšni, kot jih imamo danes, razvili pred milijoni let, ko je bil svet povsem drugačen, kot je danes. To je bil krut svet, kjer je bilo vsako bitje, še posebej pa človeško, ki je relativno fizično šibko in majhno, lahko srečno, če je ugledalo luč naslednjega dne.
Moramo za zdravje in vitkost resnično le urediti glavo?
Človek se je vsak dan soočal s poglavitnim vprašanjem: kaj bom danes jedel, da bom ostal živ in se bom lahko paril?
Danes se sooča z drugim vprašanjem. Kako moram jesti, da ne bom preveč debel, da bom ostal zdrav in bom še vedno dovolj privlačen, da se bo kdo želel pariti z mano?
Kot vidite, je sprememba okolja bistveno vplivala na to, kakšna vprašanja si danes postavljamo.
Ampak naš primarni cilj je ostal povsem isti kot na milijone let nazaj: »Ostali pri življenju čim dlje in nadaljevati lastno vrsto!«
Problem je okolje, ne glava
Upam, da ste iz povedanega doumeli, da je glava ostala povsem ista. Tisto, kar se je spremenilo je bilo okolje.
Če torej vemo, da ima glava isti cilj, okolje pa je drugačno, moramo le poskrbeti, da spremenimo okolje. To moramo narediti na tak način, da nam bo okolje omogočalo najboljše možno zdravje, da bomo imeli optimalne pogoje za parjenje. Seveda o parjenju zavestno ne razmišljamo, pa vendar v podzavesti ta nagon obstaja. Tudi ljudje, ki »nočejo otrok« imajo željo po seksu, ki ni nič manjša, kot pri tistih, ki si želijo naraščaja.
Upam, da ne boste ob teh besedah začeli razmišljati o selitvi v jamo in uriniranju in kakanju kjer se vam bo zahotelo in da ne boste naskočili prve samice, ki vam bo zadišala.
Ne, moj namen je bil samo to, da vam pokažem, da morate začeti jesti hrano, kateri je bilo prilagojeno naše telo.
Najprej se moramo seveda strinjati glede tega, za katero prehrano smo bili ustvarjeni. Na osnovi poslušanja številnih nasprotujočih si mnenj, sem za enkrat sprejela teorijo Dr. Johna McDougalla, ki jo delita tudi Dr. Alan Goldhammer in Dr. psih. Doug Lisle ter mnogi drugi. Dr. McDougall je polovico svojega življenja preživel v raziskovanju tega, za kaj je bilo človeško telo ustvarjeno in je do sedaj prišel do spoznanja, da je človek po svoji zasnovi ustvarjen za pretežno uživanje škrobnih živil z dodatkom sadežev in zelenjave.
O zgodovini velikih civilizacij in njihovi prehrani imam v načrtu narediti cel prispevek, zato danes temu ne bom namenjala toliko pozornosti, vam pa bom navrgla le nekaj kratkih razlogov, zakaj McDougallu zaupam bolj kot predstavnikom »mesojedih« diet kot tudi različnih veganskih različic.
Naši možgani delujejo enako, kot so delovali že milijone let
Predstavniki diet, ki močno temeljijo na uživanju živalskih izdelkov po večini trdijo, da je bil človek lovec in je od nekdaj jedel meso. Tega, da je človek MED DRUGIM jedel tudi meso, nikakor ne morem zanikati. Temu, da pa je jedel predvsem meso, pa moram ostro oporekati.
Za to imam več močnih razlogov, vse bom predstavila kdaj drugič, zato vam bom danes postavila samo nekaj vprašanj in trditev, da o njih premislite:
So slike in umetnine dokaz o vsakdanjem življenju?
Slikarije na stenah jam prikazujejo ljudi, kako so ujeli mamute ali katerekoli druge živali. Ali to dokazuje, da smo jedli pretežno meso? Po mojem mnenju to samo dokazuje, da so ljudje, tako kot danes, beležili zgolj neobičajne in izjemne dogodke, ne pa vsakdanjika. Stena jame bi bila hitro polna, če bi vsak dan narisali, kako ženske v žerjavici pečejo krompir in jedo sadje, mar ne? Tudi danes mimogrede ni nič drugače.
Sestrična mi je ravno potožila, kako ji ljudje zavidajo, češ da ves čas potuje, pa si potovanje privošči le 1x do 2x na leto, vmes pa cele dneve dela. Zakaj ljudje tako mislijo? Ja, predvsem zato, ker na družabnih omrežjih objavlja le slike iz potovanj. Le kdo bi želel vsak dan gledati slike računovodske pisarne?
Ali ljudje raje slikamo navadne ali nenavadne dogodke?
Prav zaradi te človeške značilnosti, da obelodani le najpomembnejše dogodke, ne smete misliti, da to počne vsak dan. Pravzaprav je precej modro domnevati, da je to bolj izjema kot pravilo.
So kosti živali v arheoloških najdiščih dokaz o tem, da je človek jedel veliko mesa?
Kar je na zobeh, je najverjetneje potovalo tudi v želodec
V arheoloških najdiščih paleolitskih ljudstev so našli kosti živali, na katerih so bile vidne zareze orodja, ki so nakazovale, da je človek s kosti rezal meso, ki ga je najbrž tudi pojedel. Vse lepo in prav.
Pa vendar, je prisotnost kosti zadosten dokaz, da lahko sklepamo, da so ljudje pretežno jedli meso?
Vprašajte se, zakaj v milijone let starih najdiščih niso našli pomarančnih ali krompirjevih olupkov, semen, ostankov stebel ipd.
Namig: ko naberete krompir in celega spečete v pečici, kakšen dokaz ostane zavamcem, da ste res jedli krompir? In tudi če ste ga olupili, kaj se zgodi z olupki po določenem času, recimo po milijonih let? Tako je, zgnijejo. Kosti zdržijo dlje. Mnogo dlje.
In če vas s tem še nisem prepričala, vam lahko povem, da so z novejšimi odkritji naselbin, ki so po zaslugi okoliščin (led, zasutje s peskom) ostale zelo nedotaknjene, našli zelo lepo ohranjene ostanke ljudi iz pradavnine. Tako so našli predstavnike različnih zgodovinskih obdobji.
Z analizo njihovih posmrtnih ostankov (predvsem las) so lahko ugotovili, kaj so ti ljudje pretežno jedli in ugotovili, da so bile to rastline. Pri bolje ohranjenih ostankih (na primer pri človeku iz ledene dobe) so celo lahko analizirali ostanke hrane med zobmi. Ostanki hrane med zobmi so verjetno skoraj najboljši dokaz tega, kaj je nekdo jedel.
In kaj so med zobmi našli? Kuhane škrobne granule. In to ne le na enem, temveč na najdiščih po različnih kontinentih sveta.
Na ta način se je vedno težje izogibati spoznanjem o tem, kaj je bila OSNOVNA prehrana ljudi.
Zakaj na arheoloških najdiščih izpred milijonov let niso našli olupkov in organskih ostankov živil?
Zakaj je veliko rodbin kraljev izumrlo, podložniki pa do se množili?
So pa v grobnicah kraljev (denimo pri Egipčanih) odkrili nekaj povsem drugega. Ko so analizirali njihova zaradi balzamiranja lepo ohranjena telesa, so ugotovili, da so ti ljudje uživali zelo veliko mesa. Stanje njihovih teles in dokazi o njihovi zgodnji smrti, pa so pričali o tem, da so se vladarji morda preveč oddaljili od prehrane, za katero so bili ustvarjeni. Odkrili so, da so imeli poapnenje žil (aterosklerozo), deformacije kosti zaradi osteoporoze (veliko preden, so se na veliko uporabljala novodobna živila, ki se jih danes krivi za te težave – npr. sladkor) ipd.
Z istimi težavami poapnenja žil pa se soočajo tudi Eskimi, ki pretežno jedo meso in povprečno živijo do pribl. 60-ga leta.
To je le nekaj primerov iz zgodovine in sedanjosti, od katerih bi se lahko naučili, kaj bi morali jesti in česa ne, da ostanemo zdravi in vitki.
Naj bolezni kraljev v prerani grob ne spravijo vas
Kako do spremembe okolja v 5 korakih?
Upam, da ste po vseh prebranih blogih o slabih shujševalnih nasvetih prišli do spoznanja, da vaše glave in njenega delovanja ne morete spremeniti. Je pa po drugi strani zelo pomembno, da je vaše okolje čim bolj podobno takemu, ki vam omogoča, da ostanete zdravi.
Prvi korak, da pridete do tega, je da se podučite o tem, kakšno hrano bi bilo najbolje jesti in predvsem, zakaj.
Drugi korak je, da spoznate, da hrana, za katero niste bili narejeni ne sme biti v vašem okolju, še posebej ne doma. Kot sem že večkrat poudarila, je ta hrana preveč kalorična, da bi jo vaši možgani lahko zavrnili.
Tretji korak je seveda, da svoje okolje izdatno založite z zalogami hrane, ki jo ima vaše telo rado. Kupite veliko škrobnih težko pokvarljivih živil ter sadja in zelenjave za en teden.
Če ne veste, kako se tega lotiti, se pridružite našemu brezplačnemu 21 dnevnemu izzivu in tam pridobite vse potrebne pripomočke za dober začetek novega življenja. Sledite me tudi na Instagramu in Facebooku, saj boste s tem ves čas lahko opazovali, kako svoje besede zlahka prenašam tudi v prakso.
Četrti korak je, da naredite strategijo za prehranjevanje izven doma, pri čemer vam prav tako lahko pomagam. Z menoj se lahko posvetujete tako, da se z mano povežete prek spletene strani.
Peti in zadnji korak, ki vam ga toplo priporočam, pa je izobraževanje! Najprej se začnite zanimati, kaj sploh jeste in kako je vaša hrana prišla na krožnik. Četudi imate na krožniku sosedov zrezek, bodite prisotni pri dejanju spreminjanja živega bitja v zrezek. Če ga boste po tem še želeli jesti, je to vaša stvar. Poglejte kakšen video, preberite kakšen blog, prijavite se na moje novice in predvsem uporabljajte glavo.
Ključni korak do uspeha je priprava in ureditev zdravega okolja
Današnja družba nas drži stran od optimalne prehrane
Sporočilo za domov
Zaupajte besedam, ki imajo smisel in ki imajo dovolj trdne dokaze v realnosti, da držijo. Sama sem v preteklosti naredila marsikatero napako. Pa vendar sem se iz vsake nekaj naučila in to je tisto, kar največ šteje.
Največ, kar lahko naredite s svojo glavo, je konstantno izobraževanje in uporaba logike in temeljitega premisleka. Nagonov ne morete spremeniti, lahko pa popolnoma spremenite vsebino svojega hladilnika in greste v trgovino z mislijo na to, da 80 % izdelkov na policah NI VAŠA HRANA.
Če mojim besedilom manjkajo argumenti, jih ZAHTEVAJTE. Delite to besedilo z drugimi in jih vprašajte po njihovem ARGUMENTIRANEM mnenju. Na koncu pa odločitve o svojem življenju sprejmite sami in zanje tudi prevzemite odgovornost.
Nevednost ubija. Poskrbite, da ne boste žrtev te nevednosti ravno vi.
Ne potrebujete sreče niti neomajene volje, temveč znanje in odločitev, da boste to znanje dali v prakso!
Se vidimo prihodnji teden!
Če vas zanima, kako so videti obroki, ki vsebujejo vse pomembne snovi za človeško zdravje, ste vabljeni, da sledite moji Facebook in Instagram strani. Način prehranjevanja, kot ga priporočam pa lahko preizkusite s pridružitvijo Facebook skupini 21 dnevni škrobnati izziv, kjer imate na voljo podporo, recepte in podrobnejše nasvete za brezplačni 21 dnevni izziv.
Če si želite moje osebne pomoči, ki vam jo lahko nudim kot prehranska svetovalka, se lahko prijavite na moje prehransko svetovanje za posameznike ali na skupinsko prehransko svetovanje in spremembe uvedete hitro in korenito.
Če imate podjetje in si želite, da bi bili vaši zaposleni bolj zdravi in vitalni, pa lahko svoje podjetje prijavite na moje prehransko izobraževanje za podjetja.
Prav tako vam bo zagotovo v pomoč tudi moj YouTube kanal, kjer redno objavljam nove poučne vsebine na temo zdravega in srečnega življenja.
V stiku z mano pa lahko seveda ostanete tudi s prijavo na novice, da ne zamudite prihodnjih blogov, kjer bomo pogledali temne plati beljakovin in razkrili še mnoge druge načine, kako boste lahko prišli do telesa in zdravja, ki si ga želite in zaslužite.