Endometrioza – kako vam lahko pomaga prehrana (Polončina zgodba)

Kaj vas je privedlo do odločitve, da se odločite za naše prehransko svetovanje. S kakšnimi izzivi ste se soočali pred našim sodelovanjem?

Že več kot 12 let se borim z boleznijo endometrioza. In to so samo leta, ko sem končno dobila potrjeno diagnozo. Odkar pomnim imam menstruacijo zelo močno z nevzdržnimi bolečinami, ki so me velikokrat priklenile na posteljo, od katerih sem se tudi onesvestila. Včasih je pomagala šele injekcija v dežurni ambulanti sredi noči, ko ni bilo več za zdržat. Za mano so 4 operacije, kjer so mi odstranjevali endometriozne ciste na jajčnikih, zarastline po trebušni votlini, okoli mehurja, po ligamentih, celo v ingvinalnem delu, na debelem črevesju, miome v maternici.  Da ne omenjam tudi leta težav s kroničnimi vnetji mehurja. Z raznimi dietami sem poskušala že nekajkrat, vendar vedno vztraja tudi premalo časa. Po zadnji operaciji, kjer so mi postavili še sum na adenomiozo in povedali, da imam endometriozo tudi na tankem črevesju. Če bi jo želeli odstraniti, bi mi morali rezati 40 cm črevesja. Ker na srečo še nisem imela tako hudih simptomov črevesne endometrioze, so se zaenkrat odločili, da ne bi tako močno posegali v telo. No,to je pa bil zame dokončen “wake up” call. Adenomioza se lahko blaži le s hormonskimi terapijami, kar pomeni spet vase dajat še in še tablet ali se reši z odstranitvijo maternice, črevesja pa tudi še ne bi rezala, ker ne želim biti tako zelo omejena s to hibo v življenju.

Kakšna je bila vaša prehrana pred spremembo? Ste se za takšno prehranjevanje odločili zavestno, ali ste bili tako pač navajeni od doma?

Hrana je bila raznolika, tradicionalna slovenska :). Moram priznat, da sadja nikoli nisem uživala veliko. Nekako sem bila prepričana da je dovolj, če ga pojem takrat, ko mi res zadiši, kar je bilo res bolj redko. V otroštvu sem uživala seveda veliko mesa, saj sem odraščala tako rekoč na kmetiji, kjer je to seveda čisto normalno. Vse se je pražilo, peklo in cvrlo na svinjski masti ali olju, veliko je bilo zabel iz ocvirkov in masla ter margarine. Kot otrok sem seveda uživala veliko mleka, kar pa sem kasneje v študentskih letih počasi začela izločati, ker sem opazila, da mi ne ustreza. Vedno sem oboževala zelenjavo. Tega nikoli ni smelo manjkati. Z možem sva sicer pričela z zmanjševanjem mesa in izogibanje mlečnim izdelkom, ampak seveda piknika brez čevapov ni in pizza s sirom je zakon. Vsaj tako razmišljaš, dokler te dokončno enkrat ne zbudi kruta realnost, ki se ji reče resne težave z zdravjem. Kar  še nisem zgoraj omenila je tudi to, da so mi že pri 20 odstranjevali žolčnik, ker sem imela velike težave z žolčnimi kamni.

Ste pred našim svetovanjem preizkusili že kakšen drugi pristop k prehrani? Lahko primerjate svoje prehranjevanje, počutje in energijo sedaj in takrat?

Pred tem sem pred leti poskušala z odstranjevanjem mesa za nekje 2 meseca, ampak ostalih stvari nisem spreminjala, še vedno sem uživala druge maščobe, mogoče pojedla zelenjavno pico s sirom, če je tako takrat nanesla priložnost. Poskusila sem za slaba dva meseca endodieto, kot jo je poimenoval en ameriški strokovnjak – vse brez glutena, vse eko in bio, itd. kar mi je predstavljajo prevelik izziv v kuhinji (pa zelo rada kuham, nekateri bi rekli da sem kar dobra kuharica ;)), predvsem pa prevelik finančni zalogaj. Na počutju se nikoli ni kaj bistveno poznalo. Prebava je bila še vedno počasna na 3-4 dni, bolečine še vedno prisotne, menstruacije še vedno v potokih.

Kje ste imeli pri prehodu na celostno rastlinsko prehranjevanje največ težav?

Največ težav sem imela prva 2 tedna s sadjem. Toliko sadja verjetno prej v življenju vse skupaj nisem pojedla :). Včasih mi je že misel na to, da bi imela smoothi za obrok, bila odvračilna. V bistvu sem celo nekaj let nazaj spraševala sodelavko, kako lahko poje cel krožnik sadja za malico, pa če je ziher da je toliko sadja sploh zdravo. Drug izziv je bil praženje čebule za razne rižote in ajdžote, ampak sem kar hitro osvojila nov pristop. 

Kaj vam je pri rastlinskem prehranjevanju najbolj všeč?

Preprostost obrokov. Sicer sem zadnja leta kuhala zelo podobno. Sedaj sem le spremenila kakšno sestavinco v receptih. Moj nakupovalni seznam je “enostaven kot pasulj”. Sprehod po trgovini krajši – koliko polic lahko preskočim! In kar je najlepše, zapravim manj kot prej. Pa še vedno lahko jem svoje priljubljene jedi kot je rižota, pa krompir v pečici. Mnjami.

Kakšen je videti vaš tipičen dan prehrane?

Zaenkrat, ker sem še vedno na lažji obliki čiščenja, zjutraj oz. ko prvič začutim lakoto, pojem sadje (vedno samo eno vrsto in kakšno bolj sočno, vodeno – pomaranče, grozdje). Nato če sem lačna pojem banano, pa če je treba še kakšno in še kakšno. Za kosilo si narežem velik krožnik sadja (hruške ali jabolka). Ali pa si naredim smoothi iz jabolk, ene banane, malo zmrznjenih gozdnih sadežev, kakšen ali dva datlja. Če sem pred večerjo lačna pojem pač še kakšno banano ali jabolka ali dateljne. Zvečer si skuham recimo zelenjavno rižoto  ali pa še boljše (ker jo enostavno obožujem) ajdovo kašo z zelenjavo.

Kako se počutite na takšni prehrani, kako dolgo že jeste tako in kaj vse se je v tem času pri vas spremenilo?

Po takšni prehrani se počutim dobro, nisem zaspana ali utrujen ker sem se takooo najedla, pa sedaj pojem res veliko. Tako se prehranjujem od sredine februarja in že kmalu po pričetku se je spremenila moja prebava. Na blato sem pričela hodit vsak dan. Morda se je zgodilo, da kakšen dan nisem šla, ampak sem nato podebatirala s Špelo in tako spremljala kaj vpliva na moj prebavni proces pozitivno in kaj ne. Pričela sem še dodatno pazit na zadostne količine hrane, kar sem se od začetka seveda bala, saj sem bila navajena drugačnih porcij. V tem času se je moja prebava še izboljšala in po dobrih dveh mesecih grem na blato tudi dvakrat na dan. Vmes sem izgubila še tistih cca. 5 kg odvečne teže, ki sem jo nagrabila s slabim prehranjevanjem in stresom.
Bistveno kar pa se je pričelo pri meni spreminjat in to prvič kar se grem diete zarad zdravja, pa je moj menstrualni cikel. Sedaj je ravno za mano tretja menstruacija od kar sem pričela s prehranjevanjem in druga menstruacija, ko je bila krvavitev zmernejša, brez krčev. Bolečina in napihnjenost je še prisotna, ampak je bila pri prejšnji menstruaciji bolečina lepo za zdržat brez potrebe po analgetikih. Pri zadnji menstruaciji pa sem se počutila tako dobro, da sem drugi dan, ki je ponavadi bil zame najtežji, lahko odšla na sprehod in to kar 10 km. Želela bi le poudariti, da srčno zagovarjam, da mora ženska v času menstruiranja (kot pravi Vesna Juvan) počivati oz. si vzeti čas zase, se ne prenaprezati. Ampak jaz sem se po tolikih letih končno počutila dobro, polna energije in sem si iz čistega veselja kot majhen otrok namesto čokolade za nagrado, vzela sprehod po sončku v naravi in se zahvaljevala vsakemu in vsemu okoli sebe, da lahko hodim, ne pa v krčih skrčena v klopčiču točim solze na postelji in se sprašujem zakaj ne prime tablet in zakaj jaz.

Vam na takšni prehrani kaj manjka, kaj pogrešate?

Seveda se kdaj pojavi kakšna preizkušnja, ko ti zadiši žar pri sosedih. Ampak te preizkušnje brez večjih težav premagujem z mantro: Ta hrana hrani mojo bolezen! in pojem slasten in hrustljav krompirček iz pečice.

Kako se je na vašo spremembo prehrane odzvala družba oz. družina? 

Imam veliko srečo, da je moj mož tako razumevajoč in potrpežljiv. Zanj je seveda moja bolezen res velika preizkušnja s čimer se odlično spopada. Ravno on je bil tisti, ki je zasledil Špelin članek in me spodbudil, da preverim blog in morda razmislim o svetovanju. Po prebranem bolgu, intervjujih in brskanju po youtubu, sem se odločila, da preizkusim. Mož se sedaj večinoma prehranjuje tako kot jaz. Sedaj še je kakšne druge stvari, predvsem tudi zato, ker proč pa ne bomo metali :), kar jaz več ne uživam. Vendar pravi, da nima težav preiti čisto na takšno prehrano kot jaz, ker je opazil da se počuti veliko boljše, tudi kakšno kilo je že izgubil, poleg tega je alergik in astmatik, kar bi tak način prehranjevanje vsekakor lahko pomagal tudi njegovim težavam. Malo težje je zadeve obrazložiti okolici recimo tastu, ki uživa meso 3 krat na dan. Ampak se s tem ne poskušam obremenjevati, ker tukaj je pod vprašajem moje zdravje. Morda pa bom s svojim boljšim počutjem in vzgledom tudi koga od bližnjih spodbudila, da razmisli o svojih prehranjevalnih navadah.

Česa ste se pri prehodu na takšno prehrano najbolj bali?

Da bom zopet obupala po dobrem mesecu ali dva. Da bom zapravila več denarja, ker moram kupovat toliko sadja :). Predvsem pa, da ne bi bilo rezultatov. 

Kaj so bila za vas najbolj zanimiva spoznanja tekom vaše nove prehranske poti?

Da je dodajanje olj in maščob slabo. Da v bistvu maščobe dobimo dovolj že v živilih v  njihovem naravnem izvoru. Predvsem mi je zanimivo kakšne velike porcije imam za večerjo in se ob temu ne redim. Mogla bi reč, da je moje spoznanje, kako res lahko hrana vpliva na moje zdravje, ampak jaz to vem že dolgo časa, samo kombinacije nisem našla prave. 

Kakšna je vaša izkušnja s prehranskim svetovanjem?

Moja izkušnja je zelo pozitivna, kot se lahko razbere že iz zgornjih odgovorov. Špeline razlage so res super, približane na preprost način in razumljive.   

Kakšni so vaši dolgoročni cilji? Ste s prehrano spremenili še kaj drugega?

Moji cilji so, da vztrajam s prehrano, ki mi očitno pomaga in da skrbim za svoje telo po svojih najboljših močeh. V tem času sem prenehala tudi s kajenjem, pričela sem se več gibati, hodim vsaj eno uro na dan, kar prej nisem imela ne moči, ne energije, kaj šele volje.