Beljakovine – najbolj (pre)cenjeno hranilo 20. in 21. Stoletja – 1. del

Če obstaja karkoli v prehrani, česar tam »zagotovo« ne sme manjkati, so to beljakovine. Na to nas opozarjajo fitnes trenerji, prehranski guruji in svetovalci, spletni portali namenjeni zdravju in hujšanju ter vladne službe, ki skrbijo, da se Slovenci slučajno ne bi podhranili ali slabo skrbeli zase.

Mi pa kljub vsej tej skrbi postajamo vse bolj lačni, debeli in bolni. »Vemo«, kaj potrebujemo, a naši rezultati ne sovpadajo z našim »bogatim« znanjem. Čemu se to dogaja? Seznam krivcev, ki ga imam na steni v svoji sobi je širok in potrebovala bom vsaj eno leto, da ga vsaj približno razkrijem, a vsekakor moram ta križev pot začeti z omembo beljakovin…

Kako se obraniti proteinomanije – obsedenosti z beljakovinami?

»Ej stari, a veš, da sem se vpisal v fitnes?« »O kul, sam glej, da si boš pol kake proteine (beljakovine) nabavu, da ne boš zgubljal mišic!«

»Joj, Mojca, ne vem kaj naj naredim, ves čas sem utrujena in imam željo po sladkarijah« »Ej, mogoče ti pa manjka beljakovin. Ravno zadnjič sem na enem portalu o zdravju brala, da se ti to lahko dogaja, ker ti primanjkuje beljakovin!«

»Gospod trener, k vam sem prišel, ker bi rad shujšal, kaj delam narobe?« »Hja, vsekakor pojeste preveč hidratov, ne morete pojesti toliko pice in testenin in pričakovati izklesanega telesa. Pa tudi migat bo treba malo več, 3x na teden ni dovolj. Ampak vse bova rešila, za začetek malo več beljakovin, pa boste kmalu pripravljeni za plažo!«

»Ej, veš kaj, pred kratkim sem postala veganka zaradi pravic živali in za dobro okolja!« »Ok, načeloma je to lepa gesta, ampak sedaj se moraš dobro podučiti o tem, kaj lahko ješ, da ne boš zaužila premalo beljakovin!

»Premalobeljakovinitis« – bolezen s tisočerimi simptomi

Verjetno prav sedaj, ko berete ta blog, v Sloveniji in drugod v razvitem svetu poteka na stotine pogovorov namenjenih tej temi: Pomanjkanju beljakovin v prehrani. Ampak za razliko od drugih portalov in Instagramerskih specialistov za prehrano in zdravje, vas danes ne bom poučevala o tem, kako si speči beljakovinski kruh ali kako v svojo prehrano uvesti več beljakovin.

To sem že prerasla.

Kot sem povedala že v svojem prvem blogu, sem v preteklosti delala za podjetje s prehranskimi dopolnili in (pre)dolgo verjela prav to: da moram ljudi opozoriti na pomanjkanje beljakovin v njihovi prehrani. Računala sem njihove dnevne potrebe, pregledovala njihove dnevnike prehrane in menila, da bodo dodatne beljakovine rešile dan. Mnogi ljudje so imeli dobre rezultate z napotki, ki sem jim jih dala, kar sem pripisovala blagodejnemu učinku beljakovin v izdelkih, ki sem jih priporočala.

Verjetno bi bila težko dlje od resnice. A le kako bi jo lahko odkrila, ko sem bila ves čas obkrožena z ljudmi, ki so poudarjali njihov pomen, poleg tega pa sem sledila velikemu številu portalov, ki so prav tako govorili isto zgodbo?

Razkritje

K sreči je usoda hotela, da sem se po vrnitvi iz tujine iz nekega meni neznanega intrističnega razloga zatekla k študiju. Ponovno sem začela pregledovati predavanja o prehrani s strani različnih tujih strokovnjakov na YouTubu. Poslušala sem predavanja o prehrani, ki so trajala po uro in pol. Cele dneve sem preživela ob vsrkavanju podatkov in učenju in bolj ko sem se vanje poglabljala, bolj sem se držala za glavo.

Spoznala sem, kako enostavno je zmanipulirati množico ljudi, ki ima težave s težo in zdravjem ter prehranskimi motnjami, a nimajo osnovnega znanja in prevelikega zanimanja za prehrano.

Po dolgih urah brskanja, primerjanja obstoječih prepričanj in novih spoznanj z biološko smiselnostjo, sem dobila kratek navdih, da bi se začela tepsti po glavi.

Namesto tega sem poklicala osebo, s katero sem se že pol leta dogovarjala za nakup spletne strani in ji povedala, da sem končno pripravljena.

In res sem bila, kajti 6 mesecev kasneje ta blog vsak teden prebere kar lepo število ljudi in vedno več ljudi je osvobojenih brezsmiselnih prehranskih skrbi.

Potrebujemo (živalske) beljakovine za zdravo, mišičasto in vitko telo

Zgornji naslov je stavek, ki vsem nam odzvanja v možganih že od časa, ko nam je (pogosto predebela) učiteljica gospodinjstva predavala o prehrani, nam kazala prehransko piramido in nas učila o pomenu mesa in mlečnih izdelkov za zadostitev naših beljakovinskih potreb, železa, kalcija ipd.

Žal kot otroci nismo vedeli, kdo postavlja prehranske standarde. Nismo vedeli, da ista fakulteta, ki poučuje dietetike, poučuje tudi bodoče agronome in živinorejce. Nismo vedeli niti tega, da so številni profesorji, ki tam poučujejo, močno vpeti v obrate, kjer se vzgaja živa bitja (koze, krave in prašiče ipd.), ki naj bi bila nujna sestavina naših krožnikov, predvsem zaradi svojih beljakovin.

Zakaj je to sploh pomembno, boste vprašali nekateri.

Žal je to še kako pomembno. Prav tako kot je pomembno to, kdo zmaga vojno (tisti so pisali zgodovino in nas kot otroke učili partizanskih pesmi in nam brali partizanske pravljice o poštenih in pogumnih braniteljih domovine), je zelo pomembno tudi, kakšni interesi so v ozadju učnih načrtov.

Nekdo, ki bo delal za tobačno industrijo ali prejemal njen denar, vas bo vsekakor skušal prepričati, da so cigarete pomembne in da znižujejo stres ter pripomorejo k vitki liniji. Ko bodo nekateri ljudje ugotovili, da slednje sicer drži, vendar pa cigareti pripomorejo k boleznim pljuč in srca ter zastrupljajo pasivne kadilce, pa bodo industrije svoje tržišče želele obdržati vsaj tako, da bodo na vse pretege skušale dokazati, da cigarete vsaj niso tako zelo slabe.

PRI 5-7 LETIH STE BILI DOVOLJ STARI, DA SO VAM RAZBLINILI MIT O BOŽIČKU, DANES PA STE DOVOLJ STARI, DA SKUPAJ RAZBIJEMO MIT O BELJAKOVINAH.

Kaj ima to veze z beljakovinami?

Beljakovine so primer pravljice, ki smo se je naučili kot otroci, potem pa so nam to zgodbo ponavljali vsi: od medijev do trenerjev, ki so se jim pridružili še oglasi, sponzorirani s strani vlade (davkoplačevalski denar).

Vero v moč beljakovin si lahko predstavljate kot vero v Božička, le da za slednjega vsi (vsaj upam, da sedajle nisem komu pretresla sveta) vemo, da ne obstaja. Ko smo odraščali, so nam starši oziroma (ne)previdni sorodniki ali prijatelji to povedali, ali pa se nam je preprosto posvetilo, ko smo starša ujeli pri delu.

Ko bi nam to le lahko uspelo tudi z beljakovinami!

Strah pred pomanjkanjem beljakovin je podoben veri v obstoj božička – neutemeljen in naiven

Kaj sploh so beljakovine?

Verjetno bi bilo najbolje, da najprej ugotovimo, kaj beljakovine sploh so. V nasprotju s splošnim prepričanjem, meso, jajca in mleko niso kar beljakovine, temveč so beljakovine le majhen sestavni del teh živil. Pravzaprav vsa ta živila vsebujejo še vodo, maščobe, holesterol, da o antibiotikih in kemikalijah iz okolja, ki so jih živali pojedle ali popile, niti ne govorimo.

Beljakovine so sicer makrohranila oziroma sestavni deli živil, kar pomeni, da imajo, tako kot maščobe in ogljikovi hidrati kalorije (energijo, ki se sprosti v procesu presnove. Beljakovine so, tako kot so vas učili v šoli, pomembne za številne življenjske funkcije: delujejo kot encimi, pomembne so za rast in razvoj, sodelujejo pri imunskem odzivu, izgradnji mišičja … Beljakovine v hrani so sestavljene iz različnih aminokislin (manjši sestavni deli beljakovin), prav tako kot beljakovine v naših telesnih tkivih.

Kar je pomembno za vaše znanje je le to, da nekaterih aminokislin telo ne zmore tvoriti samo, zato jih moramo vnesti s hrano.

Bolj kot to, kaj vse beljakovine in aminokisline v našem telesu počno, je pomembno, v kateri hrani jih najdemo in koliko jih sploh potrebujemo.

Živila so skupki hranil, ne pa posamezna hranila

Česa vas o beljakovinah niso naučili v šoli?

Velika večina ljudi ve le to, kako zelo nujne so beljakovine, nimajo pa pojma, kje vse jih lahko najdejo in koliko jih sploh potrebujejo.

Ne skrbite, teh informacij niste po nesreči preslišali pri učiteljici,temveč so vam jih zamolčali oziroma vam povedali le del zgodbe.

To, da ljudje ne vedo, koliko beljakovin dejansko potrebujejo, vedo pa, kako zelo nujne so, nudi idealne pogoje za marketinške manipulacije (podobno je z omega 3 maščobnimi kislinami, ampak o tem kdaj drugič, prijavite se na novice, da ne ostanete brez teh informacij).

To, da nekaj rabimo, ne vemo pa koliko, daje priložnost tistemu, ki to nekaj prodaja, da nam to proda v presežkih.

Če otroku rečete, naj gre v trgovino in kupi nekaj, da ne boste lačni, bo lahko kupil karkoli, kar se jé: to bodo morda njegovi najljubši bomboni ali piškoti, morda pašteta. Če ljudje ne vedo, kaj naj jedo in koliko tega naj jedo, bodo delali napake.

In prav to se dogaja pri beljakovinah.

Danes bomo pogledali, koliko beljakovin potrebujete v resnici, kje jih najdete in zakaj vam vaše trenutne predstave o beljakovinah močno škodijo, ko gre za vaše zdravje, vitkost in tudi denarnico.

To, da nekaj rabimo, ne vemo pa koliko, daje priložnost tistemu, ki to nekaj prodaja, da nam to proda v presežkih.

Koliko beljakovin v resnici potrebujete?

Nekateri od vas vedo, da je uradno priporočilo za uživanje beljakovin 0,8 g do 1,2 g (za posebne dele populacije, ki potrebujejo več beljakovin) na kilogram telesne teže. Kljub temu pa so si nekateri svetovalci dopustili, da to mejo premaknejo krepko navzgor, tudi do 2g na kilogram telesne teže, čeprav ni nobenih objektivnih dokazov o tem, da bi bilo to potrebno, kaj šele, da bi ta dvig količine beljakovin pozitivno prispeval k vitalnosti telesa.

To, da nekaj rabimo, ne vemo pa koliko, daje priložnost tistemu, ki to nekaj prodaja, da nam to proda v presežkih.

Če otroku rečete, naj gre v trgovino in kupi nekaj, da ne boste lačni, bo lahko kupil karkoli, kar se jé: to bodo morda njegovi najljubši bomboni ali piškoti, morda pašteta. Če ljudje ne vedo, kaj naj jedo in koliko tega naj jedo, bodo delali napake.

In prav to se dogaja pri beljakovinah.

Danes bomo pogledali, koliko beljakovin potrebujete v resnici, kje jih najdete in zakaj vam vaše trenutne predstave o beljakovinah močno škodijo, ko gre za vaše zdravje, vitkost in tudi denarnico.

Če vemo, da nekaj potrebujemo, je vedno dobro vedeti, koliko tega potrebujemo

Še več, močno povečan vnos (npr. 2 g/kg tt) beljakovin v nobenem primeru ni bistveno prispeval k večjemu razvoju mišične mase, saj človeško telo odvečnih beljakovin, ki jih zaužijete s hrano, tako ali tako ne more skladiščiti (to lahko stori le z ogljikovimi hidrati in maščobami – ogljikove hidrate telo shrani v glikogen in trigliceride, maščobe pa v maščobne zaloge).

To pomeni, da ste tisti precenjeni prašek v fitnesu plačevali povsem za brez zveze, če ste se, ko ste bili lačni, normalno in do sitega najedli polnovredne hrane.

V resnici je zadeva celo takšna, da je tudi priporočilo uživanja 0,8 g beljakovin postavljeno glede na najvišje človeške potrebe, ne pa na povprečne. Verjetno boste presenečeni, ko boste izvedeli, da je povprečna vrednost beljakovin na katerih ljudje dobro funkcionirajo zgolj pičlih 0,6 g na kilogram telesne teže na dan, pri čemer ogromno ljudi zelo dobro funkcionira tudi le z 0,5 g beljakovin na kilogram telesne teže na dan ali celo manj.

V prevodu torej oseba, ki ima 70 kg, potrebuje le od 35 do maksimalno 56 g beljakovin v celem dnevu. To lahko zagotovi z lahkoto, praktično s katerokoli celostno prehrano (sadeži, gomolji, žita, stročnice, semena, oreščki ipd.), celo s sadjem. Če bi v celem dnevu denimo pojedli 40 srednje velikih banan, bi v dnevu zaužili pribl. 40 gramov beljakovin, kar skoraj zadostuje za beljakovinski vnos 0,6 g na kilogram telesne teže.

Seveda večina ljudi ne bo jedla samo banan. Če boste poleg banan pojedli še denimo skodelico fižola, malo riža ali krompirja in zelene zelenjave, boste z lahkoto dosegli dnevne potrebe po beljakovinah.

Lekcija, ki vas bi je rada pri tem naučila, je, da se morate zavedati, da ima vse, kar je nekje zrastlo, pa naj bo to zelenjava, sadje, oreščki, semena ali žita, beljakovine. Nekatera hrana jih ima več, druga manj, a vsako celo živilo vsebuje vsaj nekaj beljakovin.

Če boste v enem dnevu zaužili približno dva in pol kilograma hrane (2500 g), kolikor zaužije povprečen človek, morajo torej beljakovine predstavljati le 1,4 do 2,5 % te teže (1,4 ustreza 35 g in 2,5 ustreza 56 g). Takšen delež beljakovin pa vsebuje skoraj vso sadje in gomolji, da o listnati zelenjavi in stročnicah niti ne govorimo. Pri slednjih namreč kar 20% ali več njihove teže predstavljajo beljakovine, kar je za naše potrebe več kot dovolj.

Vsi ljudje, vegani in nevegani v povprečju zaužijejo 170% dnevne priporočene vrednosti beljakovin

Kje najti beljakovine?

Kot smo povedali že prej, se beljakovine nahajajo v vseh živilih, ki so zrastla iz zemlje ali dreves in grmičevja. Prav tako se beljakovine nahajajo v živi naravi, ki je ljudje ne jemo: beljakovine so v travi, v listju, v deblih dreves itd. Rastline so tudi edine, ki so sposobne samostojno tvoriti beljakovine.

Seveda pa so beljakovine med drugimi hranili prisotne tudi v živih bitjih, ki jedo in se razmnožujejo: v ljudeh in živalih. Bistveno za vaše razumevanje tega prispevka pa je to, da so rastline tiste, ki so sposobne tvoriti nove beljakovine.

Beljakovine so prisotne v celotni živi naravi

Če jemo živali, tako dobimo zgolj reciklirano obliko beljakovin, kar je povsem nepotrebno (med drugim tudi zelo potratno – zakaj bi zapravljali sredstva za ustvarjanje posrednikov – živali, če lahko beljakovine dobimo neposredno?), saj lahko ljudje (tako kot živali) v procesu presnove učinkovito uporabimo rastlinske beljakovine za pomembne življenjske procese.

Prav tako kot ljudje, torej tudi številne živali dobijo beljakovine izključno iz rastlinskega sveta.

Vse te živali, če imajo le na voljo dovolj hrane, ne postanejo pretirano suhe in niti ne šibke ali kako drugače »poškodovane«, da bi lahko govorili o tem, da so zaužile premalo beljakovin.

Rastline so torej primarni viri beljakovin, skladiščenje teh beljakovin v mišicah in drugih telesnih tkivih pa je zgolj logična posledica uživanja teh beljakovin.

Kar ljudje počnemo, je kup nepotrebnih ceremonij z gojenjem živali in odvzemanjem njihovih izločkov (jajc in mleka), ki jih počnemo zgolj zaradi predpostavke, da potrebujemo (njihove) beljakovine, ki pa v osnovi nikoli niso bile njihove, temveč je šlo zgolj za reciklažo rastlinskih beljakovin.

Ljudje lahko zato, prav tako kot živali, brez težav zaužijemo dovolj beljakovin samo s celostno rastlinsko prehrano.

Uživanje beljakovin v realnosti

Vsi ljudje, vegani in nevegani v povprečju zaužijejo 170% dnevne priporočene vrednosti beljakovin

Ste se kdaj vprašali, koliko beljakovin zaužijemo, če v obroke vključimo »reciklirane« živalske beljakovine?

Pa poglejmo:

Če ste se odločili, da boste za zajtrk pojedli dve jajci, 2 kosa slanine in popili kozarec mleka, ste že zjutraj zaužili sledečo količino beljakovin:

Vsako jajce ima približno 6 g beljakovin, vsak kos slanine 5 g in kozarec mleka 8 g beljakovin. Brez da bi temu seštevku sploh dodali kruh (ja, tudi kruh ima beljakovine!), smo pri zajtrku že zaužili 30 g beljakovin. Če temu dodamo še kos kruha, lahko seštevku dodamo še dodatne 4 g beljakovin.

Z vsem tem smo torej že skoraj zapolnili dnevne potrebe povprečno težkega moškega, dekle kot sem jaz (imam med 46 in 47 kg), pa je že preseglo svoj maksimalen dnevni vnos.

PRI ZAJTRKU.

Mimogrede, večina nas je vajena jesti tudi kosilo ali pa vsaj še večerjo.

Krave in druge živali zlahka dobijo beljakovine iz rastlinske prehrane

Resnico lahko odkrijemo šele, ko jo iščemo

Sedaj ste spoznali, da svet beljakovin le ni tako zelo trden, kot se morda zdi, če redno prebirate revije o zdravju in berete objave svojih fitnes trenerjev (izmed katerih so mnogi videti v formi le dobra dva meseca na leto, ko se »ubijajo« z vadbo in malodane stradajo).

Razumeti morate, da vas z beljakovinami ne zavajajo (samo) zato, da bi vam prodali beljakovinski prašek ali pa ker bi imeli nekaj za bregom. Tudi oni so bili del istega izobraževalnega sistema, s tem da so bili proteinoiziranju (premočnem poudarjanju pomena beljakovin) podvrženi še bolj pogosto kot vi. Hodili so na seminarje, ki so jih sponzorirala podjetja s prehranskimi dodatki, sledili so drugim trenerjem, ki se basali s piščancem in jajci, veliko jih je tudi delalo v trgovinah s prehranskimi dodatki in prijateljevalo z drugimi proteinoholičnimi fitneserji.

Sprehodi in celostna rastlinska hrana so zdravila za telo in dušo, ki nikomur ne prinašajo dobičkov

Zelo težko je videti gozd, če gledamo posamezna drevesa.

Trenerji in prehranski svetovalci so tako kot vi, ves čas poslušali beljakovinske dogme in ker so jim o tem predavali bolj ali manj postavni ljudje, so jim seveda verjeli.

Ljudje, ki so promovirali beljakovine, so bili mišičasti in sorazmerno vitki, njihove bodoče stranke, ki so se basale s testeninami in krompirjem, pa so bile debele. Vsaj tako je bila resnica videti na površju: Ogljikovi hidrati redijo, »beljakovinska živila« in zelenjava pa ne. Nekaj časa sem tudi sama bila na istem bregu, zato povsem razumem njihov pogled in njihovo zmoto.

Štejem se za srečnico, saj sem z umikom od prodaje prehranskih dopolnil in komercialnih vsebin končno začela spoznavati to, za kar sem si vedno prizadevala.

Nepristransko in preprosto resnico.

Za začetek sem si morala priznati, da to, v kar verjamem, morda ne drži in da bom morala po novih spoznanjih morda spremeniti smer svoje kariere. Čeprav me je bilo tega tudi precej strah, sem vedela, da je to edini način, da lahko napredujem, resnično pomagam ljudem in ponoči mirno spim.

Poleg številnih predavanj in knjig, ki sem jih prebrala, sem začela svet opazovati bolj pošteno. Namesto tega, da bi gledala, koliko je nekdo pojedel testenin, sem začela gledati, KAJ ta oseba sploh je. Poleg testenin in kruha (ki so danes označene kot veliki shujševalni bavbav), so ti ljudje jedli še veliko sirov, salam, rogljičkov, čokolade, na solate so si zlivali velike količine olja ipd.

Resnice, ki sem jih odkrila, so bile po eni strani šokantne, saj so negirale ogromno stvari, ki sem jih do takrat »vedela« o hrani. Po drugi strani pa so bile te informacije tako zelo biološko in ekološko logične, da sem se resnično počutila »nategnjeno« in naivno. Le kako mi to ni »kapnilo« na pamet prej?

Za obžalovanje je bilo prepozno, a ravno nova odkritja so mi dala zagon, da začnem s tem blogom, svetovanjem in 21 dnevnim škrobnatim izzivom.

Ubijajo nas presežki (beljakovin), ne primanjkljaji

Najpomembnejša ugotovitev, ki sem jo izluščila iz svojih neprespanih noči, je bila, da naše bogate zahodne družbe z internetno povezavo, tekočo vodo in vsaj tremi obroki hrane na dan, ne ubijajo primanjkljaji (česarkoli materialnega), temveč presežki.

Vem, da se s tem marsikdo ne bo strinjal, a mladi niso depresivni zato, ker bi imeli premalo igrač ali izbir, nihče od nas (ki lahko beremo takšne bloge) nima premalo oblačil ali premalo prostora, kaj šele premalo hrane, temveč nas bremenijo tresežki

V resnici 80 % materialnih stvari, ki ždijo doma, skoraj nikoli ne uporabljamo. Razlika med dnevno sobo, ki ima 30 in 10 kvadratov je predvsem v času, ki ga porabimo, da vse to očistimo. Zelo lepo se lahko oblečemo z majhnim številom kakovostnih oblačil, pa še stres pri izbiri si s tem prihranimo.

Če si boste želeli manj maščobe in več mišic, to ne pomeni, da morate zaužiti več beljakovin

V naših bolnišnicah ni krila za tiste, ki pojedo premalo beljakovin

Prav to neomejeno potrošništvo se je preneslo tudi na hrano. Moja babica je jajce pojedla enkrat na leto, pa še to le za rojstni dan. O torti se jim takrat ni niti sanjalo.

Danes imamo vsako jutro 2 babičina rojstna dneva in njene dve velike noči, za kosilo imamo vsak dan abrahama, za večerjo pa poročni obed, da prigrizkov in kave (ki je bila včasih dragocena dobrina, ki so jo »švercali« iz italije) niti ne omenjam.

Naš problem ni v tem, da imamo česarkoli (sploh pa beljakovin) premalo, temveč, da imamo vsega (sploh pa beljakovin) veliko preveč.

Obstaja interna šala med osebami, ki so spoznale, kako lažen in škodljiv je beljakovinski mit v resnici, o čemer bo več povedala spodnja slika.

Dejstvo je, da ljudje zahodnega sveta (ki niso anoreksični ali nimajo kakšne presnovne bolezni) ne trpijo zaradi pomanjkanja beljakovin. Ljudje, ki jim primanjkuje beljakovin, so lahko samo tisti, ki jim primanjkuje kalorij iz celostne hrane. To so ljudje, ki zaradi takšnih in drugačnih razlogov stradajo zaradi pomanjkanja hrane. Pomanjkanje beljakovin bi prav tako načeloma lahko utrpel nekdo, ki živi zgolj od kokakole in bombonov oziroma pretežno jé hrano, ki ni zrastla nikjer.

Zakaj nam torej vsi dajejo misliti, da nam primanjkuje beljakovin?

Pomanjkanje beljakovin ne polni naših bolnišnic, temveč zgolj žepe tistih, ki nas strašijo pred pomanjkanjem

Strah pred presežkom pomeni zmanjšanje potrošnje, strah pred pomanjkanjem pa povečanje

Kot sem povedala že v številnih preteklih blogih, je v interesu skoraj vseh velikih industrij, da vam nekaj prodajo. Zelo težko je osebi prodati nekaj, česar ne potrebuje. No, v resnici je to težko samo dokler ne ustvariš zgodbe, ki ljudi prestraši o pomanjkanju ali pomanjkljivosti.

Ta strašilna zgodba lahko temelji na resnični trditvi (da so beljakovine pomembne), ne pove pa cele resnice: kako enostavno in poceni je dejansko te beljakovine dobiti. Krompir, riž, stročnice ter sadje in zelenjava so živila, ki so smešno poceni in če jih le zaužijete dovolj, da vas nasitijo, vsebujejo dovolj beljakovin, da zadostijo vsem vašim dnevnim potrebam po beljakovinah.

Ljudje, ki to vemo, za hrano zapravimo smešno nizko vsoto denarja, če pa imamo doma velik vrt oziroma rastlinjak, pa je vložek za hrano resnično minimalen.

Poleg tega smo vitki in močni ter zdravi. Ker uporabljamo motiko in hodimo v hribe ter tečemo in hodimo ali delamo jogo, načeloma ne potrebujemo fitnesov, osebnih trenerjev in ker smo močnega zdravja, so potrebe po zdravnikih in farmacevtskih preparatih redke in minimalne. Poceni življenjski slog nam omogoča, da že z majhnim delom zaslužimo dovolj za lagodno in srečno življenje. Ker se v svojem telesu počutimo privlačno, tudi ne potrebujemo gore oblačil za dodatno samozavest in ker se ne utapljamo v delu, nimamo potrebe po dragih igračkah in sprostitvah (hoteli, zabave, nakupovalni centri, jahte, ipd.).

Ljudje, ki odkrijejo največja bogastva sveta, ne rabijo zapraviti veliko denarja

Takšni ljudje smo rak rana potrošniške družbe, saj ne spodbujamo potrošnje in prodaje, naše informacije pa »žal« koristijo samo javnosti, ne pa tudi interesom industrije.

Iz tega razloga imajo knjige, ki sem jih prebrala jaz, naklade v 100.000 izvodih, knjige, ki ljudi učijo naj delajo tisto, kar jim »paše« in s tem spodbujajo razvoj močnih interesnih industrij, pa imajo milijonske naklade.

Ne obremenjujte se z beljakovinami - raje skrbite za to, da jeste polnovredno celostno prehrano

K sreči nas je takšnih ljudi vedno več. Po drugi strani pa je žalostno, da poznam veliko ljudi, ki so se iz takšnih in drugačnih razlogov odločili za rastlinsko prehranjevanje, še vedno pa mrzlično iščejo rastline in hrano, ki ima več oziroma dovolj beljakovin. Pred nadležnimi vprašanji ljudi, ki jedo na osnovi prepričanj iz mladosti, se odzivajo z objavljanjem slik visoko beljakovinskih rastlinskih živil. Nekateri celo pretiravajo s stročnicami, špinačo, brokolijem in sojinimi izdelki, prav tako pa številni uporabljajo beljakovinske dodatke.

Pretirano poudarjanje in uživanje rastlinskih virov beljakovin je nekoristno in nesmiselno

Dragi rastlinojedi prijatelji, vaš strah pred pomanjkanjem beljakovin je popolnoma odveč, saj živite nov življenjski stil. Nikakor ni potrebe, da ga bazirate na starih strahovih iz prejšnjega življenja. Če ne živite zgolj od kokakole in sokov ali se stradate, vsekakor zaužijete dovolj beljakovin.

 

Samo zato, ker ne jeste mesa, še ne pomeni, da morate pojesti celo goro rastlinskih beljakovin

Tako kot mišic in zdravja ne bosta izgubila gorila in slon, ki ju še nisem videla sedeti pod drevesom in preštevati zaužitih beljakovin, tako ju ne boste izgubili niti vi.

Prav tako je odveč strah ljudi, da so rastlinske beljakovine »manj kakovostne« o čemer bom več napisala prihodnji teden. Po drugi strani pa je zanimivo, da se ljudje ne bojijo presežkov beljakovin in prav tako niti drugih sestavin tradicionalne »beljakovinske hrane«, ki so za telo zelo obremenjujoče in nevarne (holesterol, nasičene maščobe, hemsko železo ipd.).

Tega vam seveda podjetja, ki vam prodajajo piščančja prsa, ribe, svinjske kotlete in jajca ali pa beljakovinske praške ne povedo.

Zato sem tu jaz… Prihodnji teden ne zamudite bloga, v katerem bomo govorili o tem, kako industrija ljudi zavaja glede »nizke kakovosti« rastlinskih beljakovin in superiornosti beljakovin živalskega izvora, in kako lahko pretiravanje z beljakovinami (predvsem tistimi živalskega izvora in umetno koncentriranimi rastlinskega izvora) resno ogrozi vaše zdravje.

Če si želite moje osebne pomoči, ki vam jo lahko nudim kot prehranska svetovalka, se lahko prijavite na moje prehransko svetovanje za posameznike ali na skupinsko prehransko svetovanje in spremembe uvedete hitro in korenito.

Če imate podjetje in si želite, da bi bili vaši zaposleni bolj zdravi in vitalni, pa lahko svoje podjetje prijavite na moje prehransko izobraževanje za podjetja.

Prav tako ste vabljeni k ogledu ostalih vsebin na mojem YouTube kanalu. Na mojem Instagram in Facebook profilu pa lahko spremljate, kako svoje dneve živi ena od tistih oseb, za katero se drugi bojijo, da poje premalo beljakovin (mimogrede, to sem jaz).

Vabljeni ste tudi, da se pridružite 21 dnevnemu škrobnemu izzivu, ter začnete jesti hrano, ki jo imate radi in jo ima rado tudi vaše telo.

Ne pozabite pa se tudi prijaviti na novice, da boste prvi obveščeni o novih vsebinah.

Predvsem pa se sprostite, saj ste danes izvedeli, da če od česa skoraj zagotovo ne boste umrli, je to od pomanjkanja beljakovin.

Lep pozdrav do naslednjič!

Share on facebook
Facebook
Share on google
Google+
Share on twitter
Twitter
Share on linkedin
LinkedIn
Share on pinterest
Pinterest

8 Responses

  1. Kratko in preprosto: Špela hvala ker obstajaš!!!!
    Od vedno pravim, da nam je narava dala vse kar potrebujem. Zdaj, s tvojo pomočjo, pa sem izvedela še za strokovne dokaze o tem.

  2. Prebrala 6 člankov in pogledala 10 youtube clipov pa kr deli okoli prehranske nasvete, ne zdi se mi to najboljša ideja. Ampak, če misliš, da si takšen guru postala v parih dneh, potem pa kr veselo deli naprej. Ampak glede na to da fitneserji jejo po 2g B/kg in so gorile (ne glede ali so beljakovine iz rastlin ali živali), mislim da še zmeraj je nekaj na tem 😉

    1. Mas tud fitneserje, ki pojejo precej manj in so gorile pa vsaj niso zamasceni, nimajo odpovedi ledvic, kardiovaskularnih bolezni ipd. Ampak hvala za komentar, ki ni bil utemeljen z nicemer razen z anekdoticnim dokazom tega, da so fitneserji ogromni…
      Nemai delgado je naprimer eden od fitneserjev pa poje samo 150g beljakovin na dan, ima pa skor 100kg… Pa je se sam reku da je beljakovine na zgornjem limitu da drugace bi blo pa za zdravje najboljse manj. Ampak, vsak po svoje.enim nam je poleg velikih misic pomembno tudi zdravje. Lp

  3. https://www.youtube.com/watch?v=5CvtHZ_ZTkU

    Smešno je kako ljudje srkajo informacije o različnih zadevah iz interneta in potem bruhajo vso to “”znanje” naprej, brez kakršnega koli predznanja, kaj šele, da bi bili strokovnjaki iz tega področja.
    Nisem sploh apeliral na gorile iz fitnesa, enako velja za vse športnike.
    Ideja komentarja je bila, da ljudje zdaj po novem neki preberejo na internetu, pogledajo par youtube posnetkov in so kar naenkrat guru-ji oz. so razsvetljeni, dojamejo da so živeli v laži. Zveni kot nekakšen conspiracy ali pa illuminati 😀
    Najbolj pomembno pa je ali si sama poizkusila zaužit 2g(B)/kg TT, pa ne mislim 3 dni, ampak za daljše obdobje? Verjetno ne. Tako da tvoje internetno poročanje je čisto neverodostojno.
    Ps: Tudi jaz poznam veliko ljudi, ki se ukvarjajo resno s športom, eni tudi zelo resno (Iron Man) in nobeden še ni rekel, da ne rabiš velik beljakovin zaužit. Recimo ti pišeš 0.6g/kg TT. In tudi sam sem poizkusil manj in več beljakovin zaužit na dnevni bazi in rezultati so bili več kot očitno boljši pri višjem dnevnem vnosu (moč in vzdržljivost).

  4. Prvo kot prvo, sem js mogoče pisala o ljudeh, ki grejo na Ironmana ali trenirajo za bodybuilding tekmovanje? Ne, pisala sem o običajnih ljudeh, ki imajo običajne potrebe po hrani. Pisala sem o debeluški, ki pride v fitnes in se ji reče, da poje premalo beljakovin, o punci, ki jo boli glava in ima sicer normalo telesno težo, je pa malo zamaščena. O fantu, ki je suh in živi na kokakoli in sendvičih in bi se rad zredil in v odgovor pogosto vsi dobijo nasvet, jej več beljakovin, namesto da bi dobili nasvet: jej več polnovredne celostne hrane: sadja, zelenjave, žit, fižola, semen, oreščkov. To je bila poanta bloga.
    Drugič, kot piše v blogu, jaz nisem rekla, da človek ne sme jesti beljakovin (konec koncev niti ne jemo beljakovin, ampak jemo hrano – hrana je kompleksen skupek večih hranil, med drugim tudi beljakovin), temveč le to, da je obremenjevanje z beljakovinami zelo nesmiselno. Namesto tega, bi ljudje morali razmišljati o hrani.
    2. Sploh ne vem, zakaj bi blo za tak blog pomembno, če sem jaz kdaj zaužila 2g beljakovin na kilogram telesne teže – nikoli nisem imela namena nastopati na bodybuilderskem tekmovanju ali ironmanu ali kjerkoli, kjer bi potrebovala neke ekstremne vnose hrane. Ne vem, zakaj bi to počela in kaj bi lahko komurkoli s tem dokazala?
    Vem da imajo športniki povišane potrebe po beljakovinah, ampak veš kaj: športniki tudi več pojedo količinsko. Če ješ količinsko več celostne hrane, poješ tudi količinsko več beljakovin.
    Glavno, kar sem želela pokazati z blogom je to, da ljudje ne razumejo, da so beljakovino hranilo, ki ga najdejo POVSOD (v celostnih živilih) in da njihov fokus za zdravje in dobro počutje ne bi smel biti na beljakovinah, temveč na tem, da v svoje telo vnesejo več celostne prehrane.
    Moj blog se posveča zdravju in dobremu počutju ter delu na kvaliteti življenja in dolgoživosti, ne pa bildanju in ekstremnim športom.
    Ne vem od kje si potegnil iluminate in teorijo zarote. Stvari o katerih pišem so pred mano preverili drugi raziskovalci in zdravniki, ki imajo konsistentne in dolgoročne uspehe pri delu z ljudmi na področjih, nad katerimi moderna medicina zmajuje z glavo (diabetesi, debelost, artritisi, okvare ledvic, avtoimune bolezni itd.)
    Ne gre za nobeno teorijo zarote, temveč za preprosto dejstvo, da so izsledki, ki jih javnost bere v medijih in popularnih revijah zelo pogosto sponzorirane s strani različnih industrij. Ne rečem, da članki lažejo, temveč govorijo selektivno resnico. Rečejo, da holesterol v jajcih nima vpliva na pojav kardiovaskularnih bolezni, pri tem pa študija, na katero se sklicujejo, med sabo primerja ljudi, ki jedo 2 jajci na teden z ljudmi, ki jih jedo 5. (kot da bi primerjali ljudi, ki kadijo 2 vs 5 cigaret na dan – vsi majo črna pljuča, bistvene razlike pa ni; s tem bi zaključili, da cigareti ne škodijo zdravju, kar je napačen sklep. Ustrezen sklep bi bil, da zmanjšanje cigaret ne zmanjša tveganja za bolezen, samo eliminacija ga!). Kaj pa če bi raje naredili bolj realno raziskavo in primerjali ljudi, ki pojedo 10 jajc in tiste, ki ne pojedo nobenega? Takih raziskav ni prav dosti, ker jih nihče ne bo plačal. Ampak to je že druga zgodba…
    Lepo se imej in vsekakor pojej toliko živil z beljakovinami, kot jih želiš, drugi bomo pa na to malo bolj pozorni.

  5. “O fantu, ki je suh in živi na kokakoli in sendvičih in bi se rad zredil in v odgovor pogosto vsi dobijo nasvet, jej več beljakovin, namesto da bi dobili nasvet: jej več polnovredne celostne hrane: sadja, zelenjave, žit, fižola, semen, oreščkov. To je bila poanta bloga.”
    Beljakovine pa lahko seveda dobi veliko lažje in hkrati bolj kvalitetno, če uživa tudi hrano živalskega izvora.

    “Ne gre za nobeno teorijo zarote, temveč za preprosto dejstvo, da so izsledki, ki jih javnost bere v medijih in popularnih revijah zelo pogosto sponzorirane s strani različnih industrij. Ne rečem, da članki lažejo, temveč govorijo selektivno resnico.”
    Daleč največji dobički se kujejo v industrijah ker se kot glavne sestavine uporabljajo npr sladkor (v vseh svoijh oblikah), moka, rastlinska olja (v vseh svojih oblikah)…. Vse te surove sestavine so daleč najcenejše and guess what – nobena ni živalskega izvora. Da niti ne začnem o maržah na raznih vegan izdelkih – tam so daleč največje.

    1. Bolj kvalitetno in lazje? Povej kdo te je tega naucil? Zivalske beljakovine so dokazano omogocile podganam, da so rastle hitreje ( imajo pa podgane drugacne potrebe po aminokislinah kot ljudje) tako da tale tvoj argument o kvaliteti je padel cist iz neba oziroma so ti ga ocitno dovolj dolgo ponavljali, da mu verjames.
      Kot drugo spet govoris na pamet o dobickih, namrec ne upostevas, da velik del drzavnih subvencij pokasira kmetijstvo (mlecno in mesno), zato lahko cene mesa in tega spustijo tako nizko. Olje in sladkor sta problem, vendar to vemo vsi (predvsem za sladkor), medtem ko si o mesu in mlecnih izdelkih vsi zatiskajo oci in tako kot ti lajnajo o beljakovinah, medtem ko so celo studije, ki jih je sponzorirala mlecna industrija pokazale, da vecji vnos beljakovin ne vodi kar do vecje misicne mase.
      https://nutritionfacts.org/video/increasing-protein-intake-age-65/
      Tko da hvala ti za tvoje komentarje ampak js sem po dolgih letih podobnega prepricanja kot ga imas sedaj ti (in po prevec zapravljenih evrih, ki so sli za beljakovinska živila), po precej obseznem raziskovanju prisla do ugotovitve, da je forsiranje beljakovin eno najvecjih zavajanj danasnjega casa. Ce mu hoces ti sledit mu daj, moji bralci se bodo pa sami odlocli, kdo ma bolj prepricljive dokaze in argumente. Lp

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.