Sladkor potrebuje boljšega odvetnika

Sladkor - večina ljudi se mu izogiba kot hudič križu, a glej ga zlomka, ti isti ljudje imajo še vedno težave s telesno težo in počutjem. Zakaj je tako?

Zdi se, kakor da je danes celoten medijski in prehransko izobraževalni svet, skupaj z javnostjo, nastrojen proti sladkorju. Kaj to pomeni za zavest javnosti o zdravi prehrani? Nič dobrega.

Katerikoli portal odprem, bo na prvi strani najbrž članek o temnih plateh sladkorja ali pa beli sladkor, bela smrt, pa še kakšen klišejevski stavek bi se verjetno našel .

Tudi ljudje, ki pridejo k meni na predavanja in delavnice, so vedno zelo dobro podučeni o tem, kako zelo nevarna in škodljiva je ta snov in pogosto ponosno povedo, da tega oni ne kupujejo več.

Potem jih vprašam, čemu so torej prišli na moje predavanje, če menijo, da so odkrili tisto, kar jim je do sedaj povzročalo tegobe in skrbi.

Pogosto malce osramočeno pogledajo v tla, potem pa mi zaupajo, da se še vedno borijo s prekomerno telesno težo, utrujenostjo, holesterolom in razno raznimi drugimi tegobami, ki pestijo marsikaterega Slovenca.

Ko začnem vrtati malce globlje in jih spraševati, kaj dejansko jedo čez dan, se pokaže, na čem v resnici temelji prehrana, ki jih je pripeljala do težav, ki jih imajo.

Na koncu pogosto osuplo ugotovijo, da so sladkorja v primerjavi z drugo hrano pojedli odločno premalo.

Čemur vi pravite sladkor, jaz rečem sladkarije!

Jedi vsebujejo sladkor in še marsikaj drugega

Če želimo razumeti problematiko sladkorja moramo najprej povedati, kaj sladkor je in kateri hrani ne moremo enostavno reči kar sladkor.

Sladkor je splošen izraz, ki ga ljudje in mediji nonšalantno uporabljajo za vse, kar dajo v usta in je sladkega okusa. Ko ljudje rečejo, da so si po kosilu privoščili nekaj sladkega, je to lahko pecivo, sladoled, torta ali celo sadje.

A če želimo biti bolj natančni, moramo »hrano«, ki jo vase tlačimo po kosilu in ki nam jo smelo ponujajo sodelavci v službi in prijatelji na raznoraznih praznovanjih, najprej pošteno poimenovati.

Nisem še srečala človeka, ki bi mi zaupal, da si v pisarni med mizami s sodelavci podajajo škatlo s kockami sladkorja, prav tako večina ljudi popoldan ne odpre predala in kozarca, iz katerega z žlico pohlepno zajamejo sladkor.

O ne, jaz točno vem, kaj si podajate v službi in kaj se skriva v »ta sladkem« kuhinjskem predalu. Morda mi ne verjamete, a tudi sama sem bila nekoč »odvisnica« od sladkih pregreh.

Kakorkoli, k sreči sem na svoji poti odvajanja ugotovila, da sladek okus ni bil edino, kar sem oboževala pri svoji priljubljeni Nutelli in Domačici ter babičini potici.

Čeprav svojo jutranjo kavico mogoče res sladkate, sem prepričana, da pod sladkor mislite piškote, tortice, čokolado in podobno.

Zato morate najprej vedeti, da je sladkor le ena od sestavin teh vaših jedi in da po navadi sladkor niti ni glavni kalorični predstavnik teh pregreh. Prav tako sladkor ni glavni krivec, da se na teh jedeh pogosto prenajedate.

najprej morate vedeti, da je sladkor le ena od sestavin teh vaših jedi in niti ni glavni kalorični predstavnik teh pregreh.

Maščoba, sol in sladkor ter koncentracija kalorij

Četudi so jedi sladke, nas na njih privlačita tudi maščoba in slanost

Vsekakor je zelo hvalevredno in pametno, da se odpoveste sladkemu predalu in da prenehate kupovati piškote in čokolado, pa vendar je za vas smiselno, da razumete, kaj te stvari so, in zakaj po njih nekateri od vas tako hrepenite.

Če pogledamo na primer enega najbolj priljubljenih namazov otrok po Evropi Nutello, ugotovimo, da je v 100 gramih tega »čokoladnega raja« prisotnih 30,9 g maščob (iz virov rastlinskih olj), 57,5 g sladkorja, 6,3 g beljakovin in 0,1g soli.

Če se malce spoznate na nutricionistiko, boste lahko hitro zaključili, da Nutelle ne moremo poimenovati »sladkor«, saj največji delež njenih kalorij prihaja iz vira maščob. Resda je sladkorja glede na težo več, vendar pa ima maščoba na gram več kot enkrat več kalorij kakor sladkor (maščoba ima 9 kcal na gram, sladkor in beljakovine pa 4 kcal na gram). V 100 gramih Nutelle je torej 278,1 kcal iz vira maščob in 230 kcal iz vira sladkorja ter 25,2 g beljakovin.

Zelo podobne stvari lahko ugotovimo tudi iz deklaracij različnih piškotov in peciv.

Zakaj bi vas te številke morale zanimati in zakaj je pomembno, da razumete, da za vaše težave ni kriv (samo) sladkor?

Je kdo rekel hrana? Prihajam!

Potreba po hrani izvira iz želje po preživetju - zato je tako močna

Če želite razumeti človekove »odvisnosti« od moderne prehrane, se morate vrniti v čas, ko hrana ni bila nekaj samoumevnega. V čas, kjer je bil človek vesel vsake kalorije, ki mu je prišla pod roko, da je lahko preživel še en dan.

Narava je vsa živa bitja osnovala na način, da težijo k preživetju lastne vrste, s tem, da naredijo vse, da zase najdejo pravo hrano oziroma hranila ter da se izogibajo stvarem, ki bi jih lahko ranile ali ubile. Zato smo vsa bitja (tudi rastline) narejena tako, da imamo v svojih možganih oz. centrih izoblikovane natančne mehanizme, ki nam pomagajo najti in oceniti vrednost hrane.

Rastline se za hrano obračajo proti soncu, korenine pa stkejo v zemlji, saj za življenje potrebujejo sončno svetlobo in minerale ter vodo iz zemlje. Svoje mlade liste pred »plenilci« in bolečino zavarujejo s tem, da v primeru vsiljivca, ki bi jih začel jesti, v vse druge liste pošljejo manjše odmerke alkaloidov – »strupov«, ki rastlinojede živali odvrnejo od tega, da bi pojedle preveč njihovih poganjkov in jih s tem ubile.

Kače imajo nočni toplotni vid in voh, s katerim lahko zaznavajo glodalce oziroma druge toplokrvne živali, ki so njihov plen, prav tako so opremljene s strupniki, raztegljivimi usti, da lahko pogoltnejo celoten plen, ter želodcem, ki lahko to hrano prebavlja nekaj dni.  Pred napadalci in bolečino se branijo s strupniki in hitrimi reakcijami.

Kaj pa imamo ljudje? Imamo kar nekaj organov, ki nam pomagajo najti in ustrezno hrano. Za začetek imamo barvni vid, ki nam pomaga zaznavati različne sadeže in plodove, ki so za nas vizualno privlačni. Potem je tu še naš voh, ki mu prijajo sladke vonjave sadja, zelišč, cvetlic ipd. Seveda ne smemo pozabiti na naš jezik, ki prav tako okuša paleto različnih okusov in nam s pomočjo povezave z možgani pove, katera hrana je za nas okusna in privlačna in katera ne.  Poleg iskanja hrane pa se seveda tudi ljudje izogibamo bolečini in imamo sluh, ki nas predvsem opozarja na nevarnost. Ko v svoji bližini slišimo ropot, ki ga nismo predvideli, se naše telo odzove s strahom, razbijanjem srca pripravljenostjo mišic na beg pred plenilcem.

Če razumemo nagone, lažje razumemo moderne oblike odvisnosti

Česa se lahko naučimo od svojih instinktov?

Zakaj so ti instinkti tako pomembni?

Predvsem zato, ker so izredno močni. Če ne bi bili dovolj močni, bi ljudje v preteklosti lahko mimogrede izstradali do smrti ali pa postali plen.

A nagoni, ki so včasih poskrbeli za naše dnevno preživetje, danes delujejo proti nam.

Težava je v tem, da se naši možgani zelo močno odzovejo na kalorično »gosto« prehrano, polno različnih okusov. V preteklosti so bili sladki zgolj sadeži in gomolji ter žita, slana je bila zelenjava, mastni pa oreščki in kosi mrtvih živali. In vse te stvari, so za nas predstavljale vir kalorij in preživetja. Če je človek v svojih lakoti v divjini našel karkoli od naštetega, so bili njegovi možgani veseli, kajti vse te najdbe so pomenile, da bo to bitje lahko živelo še en dodaten dan.

Danes je zgodba malce drugačna.

Vse, kar ljudje lovimo danes, so tedenski popusti v trgovin.

Vse, kar lovimo, so tedenski popusti v trgovini, stvari, ki se jih ustrašimo, pa so položnice za prehitro vožnjo in razdraženi šef, pred katerim ne moremo pobegniti ali se skriti.

Iz tega razloga so težave, s katerimi se sooča moderni človek, bolj kompleksne in čudaške.

Danes se ne bojimo več stradanja in lakote, temveč prenajedanja in sramu na plaži.

A ne skrbite, tudi proti modernim demonom se je mogoče boriti, če jih vsaj prepoznamo.

Vrnimo se k možganom in njihovemu odnosu do hrane.

Možgani nas morajo obdržati pri življenju, zato nas močno opozarjajo, ko je v naši bližini hrana, ki obljublja preživetje. Preživetje pa obljublja vsa hrana z okusi: mastna, sladka in slana.

A možgani, ki so se razvijali milijone let, žal ne razumejo, da je danes hrana nekaj povsem drugega kot pred tisočletji. S svojimi postopki in dodelavami smo jo naredili možganom 1000x bolj privlačno.

Skupaj smo namreč združili okuse, ki so v naravnih oblikah sicer povsem nezdružljivi. Stvari, ki so sladke, so hkrati tudi slane in mastne, po vrhu vsega pa so (v primeru gurmanskih restavracij) še čudovitih barv.

Moderna prehrana je za pradavninske možgane takšen stimulans, kot porno filmi za fanta, ki še ni imel prve seksualne izkušnje.

Moderna prehrana je za pradavninske možgane takšen stimulans kot porno filmi za fanta, ki še ni imel prve seksualne izkušnje. Da nam izkrivljeno predstavo o tem, kaj je dobro, zato začnemo zavračati oziroma se dolgočasiti ob tistem, kar je res pristno. In za to napako kasneje tudi plačamo ceno v obliki debelosti ali kroničnih degenerativnih stanj telesa.

Zamislite si, kako bo možgane, ki so se sicer nekaj tisočletji nazaj razveselili banane ali jabolka, osrečila snov, ki nima vlaknin, ki bi upočasnjevale prehod hranil v kri, ki ima v sebi polno olja in ki brez težav in žvečenja zdrsne skozi prebavni trakt v kri ter ima poleg tega v sebi še nekaj soli, ki stimulirajo drugi reženj možganov.

Če bi bili vaši možgani novoletna jelka, bi ob stiku ust z jabolkom zagorele 3 lučke. Po drugi strani bi ob stiku z Nutello ali piškoti ta jelka zažarela tako kot tista, ki jo prižgejo v centru New Yorka, da se z njo postavljajo pred celim svetom.

In to je tisto, kar vas privlači. Ne samo »cuker«, kot pravite, temveč celotna paleta okusov in predvsem obljuba kalorij za možgane.

Naši možgani, ki so nekoč delovali kot dovršen preživetveni mehanizem, so zato danes lahko samodestruktivno nuklearno orožje.

A z vašimi možgani in skoraj liter velikim želodcem ni prav nič narobe.

Pravzaprav so od vas veliko bolj čudni ljudje, ki jih te stvari ne »potegnejo« in lahko pojejo zgolj piškot ali dva in imajo dovolj. Glede na biološko logiko je takšno vedenje namreč povsem nesmiselno in neracionalno. Pustiti na krožniku hrano, ki obljublja razvoj telesa za nadaljevanje vrste ni nekaj, kar bi naredila katerakoli žival z željo po življenju.

Kako lahko potem zmagate to bitko?

Vsekakor ne bo lahko, je pa razmeroma preprosto.

Prvo, česar se morate zavedati je, da sladkor sam po sebi ni vaš sovražnik, temveč so vaši sovražniki živila, za katera primarno niste bili ustvarjeni.

Če bi bili vaši možgani novoletna jelka, bi ob stiku ust z jabolkom zagorele 3 lučke, ob stiku z Nutello ali piškoti pa bi ta jelka zažarela tako kot tista v centru New Yorka, s katero se Američani postavljajo pred celim svetom.

Biokemija molekul življenja

Veliko ljudi poleg zmotnega prepričanja, da je čokolada, ki jo jedo po kosilu, sladkor, meni tudi, da se sladkor v telesu pretvarja v maščobe.

Če bi nam nekdo v osnovni šoli razložil osnovne principe biokemije, bi kmalu ugotovili, kako zelo nesmiselno je takšno mišljenje.

V naravi namreč za ljudi obstajajo 4 glavne molekule življenja: ogljikovi hidrati (sladkorji), maščobe, beljakovine in vitamini (o slednjih bomo kakšno rekli kdaj drugič, zato se ne pozabite naročiti na naše novice).

Česa nas o prehrani lahko nauči biokemija?

Sladkor – primarni vir energije

Prve molekule so raznovrstni ogljikovi hidrati (sladkorji), ki jih nekateri poimenujejo tudi s splošno besedo sladkorji. Sladkor v zelenih listih tvorijo rastline v procesu fotosinteze iz vode in ogljikovega dioksida. Sladkor je potem sestavni del listov, plodov in gomoljev vseh rastlin.

Vse molekule sladkorja so sestavljene le iz treh kemijskih elementov: vodika, ogljika in kisika. Poznamo več vrst sladkorjev, predvsem jih med seboj razlikujemo glede na to, ali so enostavni ali kompleksni. Ta razdelitev samo pomeni, da imajo nekateri sladkorji le eno molekulo ogljikovih obročev (enostavni), nekateri pa jih imajo veliko (kompleksni).

Enostavna sladkorja sta recimo fruktoza in glukoza (pristona v sadju in zelenjavi), med kompleksne pa prištevamo škrob (žita, zelenjava) in vlaknine (v vsej rastlinski prehrani).  V hrani velikega dela evropske populacije je (žal) prisoten tudi mlečni sladkor laktoza (mleko in mlečni izdelki), ki je disaharid, kar pomeni, da je sestavljen iz dveh molekul sladkorja, medtem ko sta glukoza in fruktoza sestavljena in ene, škrob pa iz večjega števila molekul sladkorja.

Naše telo mora vse sladkorje, ki niso enostavni, v procesu prebave najprej razgraditi na enostavne. To telo počne s svojimi prebavnimi encimi. Na encime v našem telesu lahko gledate kot na »drvoseke«. Njihova naloga je namreč ta, da večje molekule razsekajo na majhne molekule, ki jih bo telo lahko izkoristilo.

Če nimamo encimov, ki bi znali razgraditi določeno hrano, te hrane ne moremo optimalno izkoristiti in jo bomo iz telesa izločili.

Za vas je pomembno, da razumete, da za nekatere oblike sladkorjev, na primer za laktozo, ljudje po obdobju dojenja izgubimo encime za razgradnjo, saj jih praviloma ne potrebujemo več.

Obstajajo pa tudi kompleksni ogljikovi hidrati, ki jih telo potrebuje prav zato, ker so neprebavljivi, saj telo potrebuje neko snov, ki bo predstavljala glavnino našega blata (takšen tip ogljikovih hidratov so denimo vlaknine).

Razumevanje sladkorja za razumevanje telesa

Se sladkor res pretvarja v maščobo?

Telo izredno težko pretvarja sladkor v molekule maščob, saj mora zato spremeniti eno vrsto molekule v povsem drugo vrsto molekule, kar pa je zanj zahteven in energetsko potraten proces.

Sicer pa je pomembno, da razumete, da je sladkor GLAVNA MOLEKULA, ki jo telo v normalnih pogojih (ko ga ne stradamo), koristi za energijo. Sladkor telo izkoristi za normalno delovanje vaših celic in organov.

To naredi tako, da najprej s pomočjo različnih prebavnih encimov molekule sladkorja razgradi na enostavne sladkorje, potem pa iz njih tvori t.i. molekule ATP, ki se združujejo v verige glikogena, ki so za telo »pripravna« zaloga energije. Telo ima omejeno kapaciteto shranjevanja teh molekul energije v mišicah in jetrih.

Poenostavljeno povedano: Če se najeste sadja ali pa recimo krompirja, vaše telo sladkorje v teh dveh oblikah hrane najprej kot drva »razseka na manjše kose« in jih nato zloži v skladovnico drv, ki so potem pripravljena na uporabo za proizvodnjo energije v celicah.

Sladkor je oblika molekule, ki je za ljudi najbolj enostavna za pretvorbo v energijo, za svoje delovanje ga z veseljem uporabljajo mišice in možgani. Možgani pravzaprav delujejo izključno na glukozo (enostaven sladkor), razen v izjemnih primerih (stradanje), ko za večino svojega delovanja uporabijo ketonska telesa (telo jih po sili razmer ustvari iz maščobe).

Morebitne viške zaužitih ogljikovih hidratov telo porabi za proizvodnjo toplotne energije. Telo izredno težko pretvarja sladkor v molekule maščob, saj mora za to spremeniti eno vrsto molekule v povsem drugo vrsto molekule, kar pa je zanj zahteven in energetsko potraten proces.

Če želi telo pretvoriti sladkor v maščobo, se pri tem izgubi kar nekaj zaužite energije. Če bi denimo telo želelo tvoriti maščobne zaloge iz krompirja, bi se pri tem izgubilo približno 30% zaužite energije.

In ker je ta proces za telo tako drag in zahteven, ga telo praviloma ne izvaja!

Telo precej enostavno spreminja sladkor v maščobo zgolj v enem primeru in to je v primeru fruktoze.

Vsi, ki ste ob tem zastrigli z ušesi in pomislili na sadje, se hitro ustavite, kajti to, o čemer govorim, nikakor ne velja za sadje.

Ko jemo sadje, pravzaprav v večini jemo vodo, sladkor predstavlja le 10% do 20% celotne teže sadja, prav tako pa je sadje tudi polno vlaknin, ki upočasnjujejo presnovo sladkorja in njegov prihod v kri.

»Poredni« sladkor (tisti, ki se lažje pretvarja v maščobo) je predvsem rafiniran sladkor, še posebej visoko koncentriran glukozno fruktozni sirup, ki je v veliki meri prisoten v komercialnih sladicah in pekovskih izdelkih. Ta oblika sladkorja se v jetrih prek procesa “de novo lipogenza” razmeroma enostavno pretvarja v maščobe, ki so potem nalagajo okoli notranjih organov in okoli vaših bokov.

Vaše telo si torej želi sladkorja, saj lahko z njim normalno opravlja svoje naloge.

Od česa se potem torej redite?

Maščoba – iz ustnic na vaše boke

Maščobna pot: iz ust na trebuh in boke

Ko bomo pogledali drugo in tretjo molekulo življenja, boste bolje razumeli, v čem je težava modernega načina prehranjevanja in zakaj se velika večina ljudi kljub stoičnemu izogibanju sladkorju redi in ima težave s sladkorjem, pritiskom in holesterolom.

Dajte za hip na stran vse članke iz popularnih brezplačnih portalov, ki so vas poučevali, kako pomembne so za vas maščobe in vklopite svojo logiko.

Najprej poglejmo kaj maščoba sploh je. Maščoba je sestavljena iz istih kemijskih elementov kot sladkor, pa vendar tvori povsem drugačno molekulo. Namesto obročev so maščobne kisline verige in so biokemijsko povsem drugačne od sladkorjev.

Zakaj bi bilo to pomembno? No, maščoba, ki se vam nabira na predelih telesa, kjer si tega najmanj želite, ima zelo podobno molekularno strukturo kakor tista, ki jo zaužijete s hrano.

In če se spomnite, da je sladkor za telo zelo lahko dostopno gorivo (kot majhna, lepo razsekana drva), potem si predstavljajte maščobo kot dolga, popolnoma neobdelana debla težko gorljivega lesa, ki si jih je drvar pustil nekje v gozdu pod streho za primer hude zime.

Maščoba v telesu je namreč metabolni denar za »hude čase« in prav tako morate gledati tudi na visoko-maščobne jedi v svoji prehrani.

To so jedi za hude čase, oziroma za pripravo na čase, ko hrane ne bo in boste stradali ter boste potrebovali kakršno koli zalogo.

Na žalost ali pa na srečo hudi časi lakote za prebivalce zahodnih družb že dolgo niso prišli, mi pa še vedno delamo zaloge na svojem telesu, kot da se pripravljamo na Dolgo zimo iz Igre prestolov.

Če bo ta zima res prišla in nas presenetila, bomo tisti, ki razumemo pomen maščob v prehrani verjetno res potegnili kratko.

A veliko prej kot mrzle zime za ljudi v naših krajih pridejo osebne zime v obliki srčnožilnih bolezni, diabetesov in podobnega, ki bi se jim ljudje lahko izognili, če bi se izognili jedem z velikim deležom maščob.

Zakaj maščobe niso vaš zaveznik, če želite ostati vitki in zdravi?

Na žalost ali pa na srečo hudi časi lakote za prebivalce zahodnih družb že dolgo niso prišli, mi pa še vedno delamo zaloge na svojem telesu, kot da se pripravljamo na Dolgo zimo iz Igre prestolov.

Presnova maščob v primerjavi s sladkorjem

Tistim, ki jedo sladkor, se smeji

Kot smo ugotovili že prej, je maščoba, ki je prisotna v hrani (še posebej olja in tista maščoba, ki je zapakirana v vaš priljubljeni zrezek ali salamo), molekularno zelo podobna maščobi v vašem telesu. In tako jo dojema tudi vaše telo.

Ko zaužijete jedi, ki vsebujejo mlečne izdelke, meso, jajca ali olje, maščoba iz teh jedi zelo lahkotno zdrsne iz vaših ustnic v vaše maščobne zaloge, pri čemer telo za presnovo porabi zgolj ušive 3% kalorij. In ravno zato, ker telo to počne s tako lahkoto, bo to počelo redno in z veseljem.

Situacija bo malce drugačna, če boste uživali oreščke in semena, saj pri njih vlaknine poskrbijo za malce drugačno pot maščobe, vseeno pa tudi z njimi ne gre pretiravati.

Da bomo povsem pošteni, moramo povedati, da so nekatere maščobne kisline v molekularnem smislu za človeka nujne, saj so določeni procesi v telesu odvisni predvsem od njih. To pa seveda ne pomeni, da jih mora človek v telo dobiti v tako velikih in koncentriranih oblikah, kot je tega vajen.

V resnici sadje, zelenjava, semena, žita in oreščki vsebujejo vse za človeka nujno potrebne maščobne kisline, zato ni nikakršne potrebe po tem, da svojo solato oblivate z oljem in ob tem menite, da svojemu zdravju delate uslugo.

Prav tako se z lahkoto izognete pretiranemu zapravljanju denarja za ribe in druge vire »zdravih maščob«, saj tudi tako opevane omega 3 maščobne kisline v zadostnih količinah najdete v rastlinskih virih (o tem bomo podrobneje pisali kdaj drugič, zato se ne pozabite prijaviti na novice).

Ko boste telesu malce odtegnili širokogrudno obmetavanje z maščobami, vam bo telo to povrnilo s tem, da se bo postopoma znebilo velikih drv iz skladovnic vašega trebuha in bokov, ki ste si jih nakopičili z leti.

Iz tistega majhnega repertoarja maščobnih kislin, ki jih bo vaše telo dobilo prek sadja in zelenjave, pa bo lahko izpeljalo vse nujne procese za vaše dobro zdravje.

Zakaj se oklepamo hrane, ki ne sodi v nas?

Beljakovine – ne tako sexy, kot jih opisujejo

Poleg sladkorja in maščob bi želela med molekulami življenja na kratko omeniti še tako opevane beljakovine, katerih (pre)cenjenost sem komentirala že v dveh prispevkih v preteklosti, zato se ne želim ponavljati.

A tokrat bi vam želela beljakovine predstaviti iz molekularnega vidika. Beljakovine so sestavljene iz manjših molekul aminokislin. Aminokisline pa so zanimive predvsem zato, ker se nanje poleg prej omenjenih elementov, ki sestavljajo sladkorje in maščobe, pripenja še vsaj en, ponekod pa tudi dva kemijska elementa.

Na aminokislinskih molekulah tako najdemo dušik, na nekaterih pa tudi žveplo.

Dušik je pomemben predvsem iz razloga, ker je to element, ki ga telo ne more zadržati v sebi in ga mora prek eliminacijskega sistema ledvic izločiti iz telesa.

Aminokisline so sicer za telo pomembne, a če ljudje zaužijejo dovolj kalorij iz katerekoli polnovredne rastlinske prehrane, jih vase dobijo povsem dovolj.

Večja težava modernih ljudi so presežki beljakovin iz prehrane. Telo namreč tistih aminokislin, ki jih zaužijemo preveč, ne more skladiščiti v obliki maščob, prav tako jih v normalnih pogojih ne more izkoristiti za energijo (tako kot to počne s sladkorjem).

Si res želite telo pripraviti do te mere obupanosti, da za energijo uporabi samega sebe samo zato, ker se vi bojite sladkorja?

Presežki dušika iz beljakovin se morajo zato prek filtracije ledvic izločiti iz telesa. Če bi bili ti presežki majhni, bi telo to storilo brez posebnih težav. Žal pa ljudje z beljakovinami izrazito pretiravamo, predvsem po zaslugi propagande mesno-jajčno-mlečnih industrij in industrij prehranskih dopolnil.

Ne zavedamo pa se tega, da ta dejanja na telesu puščajo davek, saj ob metabolizmu beljakovin v telesu nastajajo kisli stranski produkti, ki jih mora telo nevtralizirati s koriščenjem lastnih zalog bazičnih mineralov. Tudi o teh procesih bom podrobneje pisala kdaj drugič (prijavite se na novice), za sedaj se osredotočimo predvsem na uporabnost beljakovin za energijo.

Uporabnost beljakovin v energetskem smislu je za človeško telo skoraj nična. V glukozo jih telo pretvarja le v časih hude nuje (stradanje ali diete brez ogljikovih hidratov) in če to želi storiti, ponovno doživlja velike izgube energije, saj mora ponovno pretvarjati en tip »drv« v popolnoma drugega.

Verjemite, ne želite se zateči k temu, da vaše telo za energijo koristi aminokisline. Le te so namreč gradniki vaših celic in mišični tkiv, kar pomeni, da se bo telo v primeru pomanjkanja energije iz sladkorja ali maščob zateklo k »hranjenju s samim seboj«.

Če telesu vzamete sladkor, je to podobno, kot če bi človeka v mrzli noči zaprli v leseno hišo, kjer bi imel premajhno skladovnico drv. Lesena hiša predstavlja celico, zgrajeno iz aminokislin, človek pa metabolni proces. Ta človek bi, v želji da ne bi zmrznil, najprej seveda porabil preostanek drv, potem pa bi zažgal vse, kar bi lahko: kavč, zavese, slike. Čisto na koncu, ko ne bi imel druge izbire, pa bi začel uničevati tudi stene hiše.

Si res želite telo pripraviti do te mere obupanosti, da za energijo uporabi samega sebe samo zato, ker se vi bojite sladkorja?

Dajte telesu raje tisto, kar potrebuje in mu odtegnite hrano, ki je zanj drugotnega pomena!

Dajte mi sladkor – ampak ta »božjega« prosim

Kakšen pogled - božje sladkarije

Upam, da vam je današnji zapis vrnil malce vere v hranilo, ki se ga je zadnjih 100 let po krivem vlačilo po zobeh po dolgem in počez.

Če smo čisto pošteni, ima zgodba z linčanjem sladkorja seveda tudi nekaj resnice. Sladkor se namreč v obliki rafiniranih glukozno-fruktoznih sirupov nahaja v živilih, ki se po mojem mnenju nikoli ne bi smela znajti v človeških kuhinjah. Sladke pijače, ki nimajo nikakršnega smisla, razen ustvarjanja dobička in trenutnega užitka za tiste, ki jih pijejo, so grozljiva razvada velikega dela prebivalstva (predvsem mladine). Te pijače imajo v sebi molekule, ki ob razgradnji v telesu povzročajo disbalans mineralov in so zato poleg viška beljakovin soodgovorne za izgube kalcija in posledične poškodbe vaših dragocenih vezivnih tkiv. V njih ni ničesar, kar bi si vi želeli zaužiti.

A ko govorimo o sladkorju, ki je prisoten v celostni rastlinski prehrani, je izogibanje slednjemu škodljivo in za naše telo na dolgi rok izčrpajoče.

Namesto, da iz svojih krožnikov odmikate krompir in riž in se iz strahu pred sladkorjem izogibate celo sadju, se raje zazrite še v preostalo vsebino vaših krožnikov.

Vedno je težko slišati slabe novice o svojih slabih navadah.

Koliko je na njih živil, ki so polna hranil, ki rada prehajajo v zaloge oziroma hranil, ki jih naše telo težko izkoristi?

Saj veste o čem govorim. O živilih z veliko maščobe in beljakovinami. Ja, o točno tistih živilih, ki se jim ne želite odreči, o tistih živilih, ki so »pravica« sodobnega in uspešnega človeka.

Vedno je težko slišati slabe novice o svojih slabih navadah. Veliko lažje je slišati, da so jajca super živilo in da je meso nekaj, kar našemu telesu koristi in ga podpira. Prav zato so knjige in blogi, ki glorificirajo ta živila, tako dobro prodajani in brani.

Tisti pa, ki vam govorimo, kako zelo pomembno je, da se držite naše primarne hrane sadja in zelenjave, pa naletimo na kopico kritik in napadov, ne glede na to, da dokazi zgodb dolgoživih ljudi iz sveta kažejo velikanske uspehe s takšnim tipom prehrane.

Danes nisem tukaj zato, da vas trepljam po hrbtu, temveč zato da vam pomagam. Če se torej želite premakniti iz bolečin v vitalnost ali iz bolezni v zdravje, se boste morali premakniti od prehrane , ki je vzrok vaših težav.

Ker ste nekateri od vas tekom življenja svoje telo obremenili z velikimi količinami živil polnih maščobe in beljakovin, se boste marsikateri v želji po zdravju morali za določen čas umakniti tudi stročnicam in žitom (a o tem kdaj drugič, zato se ne pozabite prijaviti na novice).

Vaše trenutno stanje zdravja in počutja je namreč odraz tega, koliko ste že negativno posegli v svoj zdravstveni bančni račun. Po večini so ta proces »razjedanja« vaših teles začeli že vaši predniki (starši in stari starši) a oni k sreči niso mogli pojesti velikih količin »bogate hrane«, saj je bil to zanje prevelik »luksuz«. So pa zato s tako prehrano toliko raje zasipali svoje otroke (vas), da vam le ne bi česa manjkalo.

Današnje generacije pa smo konzumacijo prehrane, ki nam ne koristi, pripeljale še na povsem novo raven, saj smo se poleg zasipanja z njo po novem začeli še načrtno umikati prehrani, ki bi nas lahko rešila.

Zato naslednjič, ko se boste odločili za hrano, zahtevajte »božji« cuker in si ga privoščite z veliko žlico: sadje in zelenjava niso vaši sovražniki, temveč zavezniki.

Izognite se prenajedanju - uživajte v svojem sladkorju

Sporočilo za domov – od sladkorja smo »odvisni«, ker smo zanj narejeni

Nekateri ljudje trdijo, da nas sladkor dela odvisne. Pravzaprav ta izjava ni tako napačna, le njena konotacija je.

Od sladkorja SMO odvisni, o čemer priča že samo to, da naše telo iz vsega, kar se odločimo vreči vanj, poskuša izdelati glukozo.

Zakaj imamo tako radi sladko? Ker so naši možgani narejeni, da iščejo in zahtevajo svoj glavni vir energije.

Ne moremo pa kriviti možganov za to, kar smo mi naredili hrani. Proizvajalci so vsemu dodali sladkor, saj so vedeli, da bomo nekatere stvari (ki jih sicer ne bi) pogoltnili le, če vanje vmešajo tiste molekule, ki jih naše telo najbolj želi in potrebuje.

Sedaj pa, ko smo se začeli zavedati tega, da nam to ne koristi, smo krivdo za naše težave pripisali sladkorju, ki je postal pravi grešni kozel. Prej so podjetja služila na način, da so v hrano sladkor dodajala, sedaj služijo na način, da sladkor odvzemajo ali pa poudarjajo njegovo odsotnost.

Mi pa smo temu nasedli, ker smo že davno izklopili svoje instinkte in logiko in se zapletli v teorije in intelektualiziranje.

V svoja telesa smo začeli metati jogurte in sladice s sladili brez sladkorja in na dolgi rok dosegli klavrne rezultate. Četudi je vaš jezik začutil sladkost, so vaši možgani prek prefinjene komunikacije s telesom kaj hitro ugotovili, da celice kljub vsemu niso dobile svojega goriva, zato so po takem hranjenju vklopili lakoto in od vas zahtevali pravo stvar: SLADKOR.

Zakaj imamo tako radi sladko? Ker so naši možgani narejeni, da iščejo in zahtevajo svoj glavni vir energije. Ne moremo pa kriviti možganov za to, kar smo mi naredili hrani.

Sploh me ne čudi, da je med najstnicami danes toliko prenajedanja in motenj hranjenja.

Ko gledam slike njihove obrokov na družabnih omrežjih, ki so polne jajc, solate in piščanca, se vedno vprašam, koliko časa bo minilo, preden to dekle postane resnično lačno in poje vse kar vidi? Po navadi se to zgodi še isti dan.

Koliko časa bo potem minilo, preden se bo to dekle zaradi svoje »nediscipline« začelo obtoževati, da je nesposobno, ker se ne zna upreti »cukru«? Koliko časa bo minilo, preden bo ta oseba začela bruhati in razvijati motnje hranjenja?

Število ogledov Youtube videov o anoreksiji priča o tem, da ne prav dolgo.

Epidemijo proteionoholizma in karbofobije je treba ustaviti, dokler je to še mogoče. Če delite ta članek s svojimi prijatelji, mi lahko pri tem pomagate.

Upam, da ta bitka še ni izgubljena.

V upanju, da boste naslednjič, ko se vam družinski član pohvali, da ne je cukra, z njim delili ta članek ali pa ga dobronamerno klofnili in mu veleli, naj raje poje eno jabolko, vas lepo pozdravljam in vam želim veliko naravne sladkosti v življenju.

Vem, da jo ta družba namreč krvavo potrebuje.

Če vas zanima, kako biti vitki in zdravi z veliko sladkanja in uživanja v človeku primerni prehrani, sledite moji Facebook in Instagram strani. Način prehranjevanja, kot ga priporočam lahko preizkusite s pridružitvijo Facebook skupini 21 dnevni škrobnati izziv, kjer imate na voljo podporo, recepte in podrobnejše nasvete za brezplačni 21 dnevni izziv. Če si želite moje osebne pomoči, se lahko prijavite na moje osebno svetovanje ali na skupinski coaching program in spremembe uvedete hitro in učinkovito, brez opotekanja preko pasti užitkov.

Prav tako vam bo zagotovo v pomoč tudi moj YouTube kanal, kjer redno objavljam nove poučne vsebine na temo zdravega in srečnega življenja.

V stiku z mano pa lahko seveda ostanete tudi s prijavo na novice, da ne zamudite prihodnjih blogov, kjer vam bomo razkrili še mnoge druge načine, kako boste lahko prišli do telesa in zdravja, ki si ga želite in zaslužite!

Share on facebook
Facebook
Share on google
Google+
Share on twitter
Twitter
Share on linkedin
LinkedIn
Share on pinterest
Pinterest

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.