Diete z omejevanjem kalorij in hidratov – izguba teže in izguba živcev

Zagotovo poznate koga, ki je že kdaj bil na dieti. Morda ste eden od teh ljudi tudi vi. Danes spoznajte, po katerem principu delujejo skoraj vse diete. Le tako se boste lahko končno poslovili od hitrih izgub telesne teže, ki jim sledi prav tako hitra pridobitev kilogramov, ko z dietami (končno) končate.

»Diete ne delujejo, ker so na dietah samo debeli ljudje,«

je (bridki) stavek, ki me je nekoč nasmejal pri nekem humornem francoskem filmu. Žal filma več ne najdem (če kdo odkrije naslov, naj mi ga prosim javi), a sporočilo ne bi moglo biti bolj jasno: Kdorkoli gre, oziroma hodi na diete, je obsojen na življenjsko bitko s kilogrami, s svojim videzom ter hrano.

Dieta sicer samo pomeni specifičen način prehranjevanja. V praksi pa sem z delom z ljudmi ugotovila, da so diete za večino tistih, ki se jih poslužujejo, še vedno le kratkoročno sredstvo za dosego izgube telesne teže, pa naj bo to za kakršno koli ceno že.

Prejšnje tri tedne sem na široko pisala o danes zelo popularnih dietah, ki temeljijo na ketozi, danes pa se bomo na kratko dotaknili diet, ki od vas zahtevajo omejevanje kalorij, večinoma zopet na račun velikega omejevanja ali eliminacije živil, bogatih s sladkorji (tudi naravno prisotnimi).

Preden se teh diet lotimo, razjasnimo še eno pomembno stvar, in sicer razlike med posameznimi dietami zadnjih 50 let.

So razlike med dietami vredne omembe?

Ko sem prejšnji teden pisala o dietah, ki povzročajo stanje ketoze, sem po pričakovanju naletela na plaz očitkov in kritik, kako ne ločim med Atkinsovo in LCHF dieto, pa verjetno še katero drugo.

Obstaja veliko stvari o katerih ne vem veliko in res je, da nisem preučila vsake verzije keto diete. Tega nisem storila predvsem zato, ker si podrobne posamezne obravnave te diete (vsaj ko gre za njihovo rabo za namen hujšanja) po mojem mnenju ne zaslužijo.

Poanta je namreč v tem, da vsaka »nova« low-carb dieta temelji na podobnih konceptih. V primeru ketogenih diet je njihova glavna lastnost restrikcija večine energijsko bogatih pretežno ogljiko-hidratnih živil (tudi naravnih kot so sadje in gomolji ter žita), ki vodi v ketozo (preusmeritev telesa v metabolizem maščob za potrebe telesa po energiji namesto ogljikovih hidratov).

Zakaj ima torej vsaka od teh diet svoje ime in svoja pravila? Glede na to, da so številne študije že pred 40 in več leti ugotovile, da je bila na primer Atkinsova dieta nevarna zdravju, so si morali privrženci podobnih pristopov seveda izmisliti nekaj novega.

Svojo dieto so drugače poimenovali, ji dali nekoliko drugačna pravila in vneto trdili, da je to nekaj povsem novega. Nekateri denimo trdijo, da je bila Atkinsova dieta pomanjkljiva, ker je dopuščala prevelik delež beljakovin in premalo maščob. Po drugi strani naj bi bila “njihova” nova dieta čisto nekaj drugega, saj dovoljuje x % manj beljakovin in x % več maščob.

Če nekaj zveni učeno, še ne pomeni, da je pametno

Sem tu zmedena samo jaz, ali še kdo?

Večina laikov ne uživa prehrane v odstotnih deležih, še manj pa v obliki izoliranih makrohranil. Če ne pijete olja ali ne uživate beljakovinskega praška ali čistega sladkorja, boste zelo težko trdili, da jeste toliko in toliko maščobe ali toliko in toliko beljakovin. Vsa živila v naravi namreč nastopajo v paketkih. V praksi imate danes na tržišču na voljo 5 različnih paketkov:

  1. paketke nasičenih maščob, holesterola in beljakovin in malo mikrohranil(mlečni izdelki – ti imajo še laktozo, jajca, meso),
  2. paketke soli, sladkorja in rastlinskih olj in praktično nič mikrohranil (visko procesirana hrana kot so rogljički, tortice, peciva, čipsi ipd.),
  3. paketke vlaknin, ogljikovih hidratov z majhnim deležem maščob in beljakovin ter veliko mikrohranil (sadje in sadju podobna zelenjava (npr. paradižniki), škrobna živila)
  4. paketke nenasičenih maščob, vlaknin in malo ogljikovih hidratov in veliko mikrohranil (semena, oreščki, avokado)
  5. paketke vlaknin in beljakovin in veliko mikrohranil (listnata zelenjava)

Če poslušate zagovornike praktično katerekoli diete z nizko vsebnostjo ogljikovih hidratov, boste kmalu opazili, da je to, kar vam v resnici govorijo, da zavrzite oziroma minimizirajte paketka 2. In 3.

Vse ostalo, kar vam večinoma priporočajo, so zgolj kozmetični popravki.

S temi popravki lahko skoraj vsak, ki naredi neko novo low carb dieto in o njej napiše knjigo, lepo zasluži.

Ko ljudi, ki sledijo eni od teh diet, opomnimo, da je njihova dieta zelo podobna neki drugi (iz preteklosti dokazano škodljivi oz. neučinkoviti) dieti, oni zaradi majhnih razlik v dietah trdijo, da je ta nekaj povsem drugačnega.

Ah, dajte no.

Diete so kot moda

Moda je minljiva in se ponavlja

Diete z omejevanjem ogljikovih hidratov so podobne minljivi modi. V omejeni izbiri materialov in barv (ali pa hrane) je vsako leto težko odkrivati nekaj novega. Prav zato modna industrija vsakih nekaj let, ko so ljudje na stare trende že malce pozabili, le te obnovi.

Da pa modna industrija poskrbi, da ljudje, ki starejših oblek ne zavržejo takoj, ne bi ponovno oblekli istih, vsako sezono novi kolekciji premeteno doda majhen ščepec novosti.

Na ta način veliko ljudi vsako leto v trgovinah z oblačili (dokaj po nepotrebnem) pusti kopico svojega denarja in se vedno počutijo neurejene ali imajo občutek, da njihov stil ni dovolj “in”.

In prav tako kot velike modne verige vsako leto kupcem prodajajo nove modele oblek, vam tudi novi prehranski guruji prodajajo stare dietne trike, ki temeljijo na izgubi vode, kalorijski restrikciji ter lažnih domnevah o zgodovinski prehrani človeštva.

Vi pa nasedete kot ste dolgi in široki, preprosto zato, ker si tako zelo želite shujšati in ker so mediji in splet polni nasprotujočih si informacij, ki jih ne razumete.

Govorijo vam, da pojejte dovolj beljakovin, obenem pa vas svarijo pred nasičenimi maščobami (pri čemer ista živila vsebujejo oboje). Hkrati vas poleg tega učijo o pomenu vlaknin, a vam tudi nalagajo, da pazite na vnos ogljikovih hidratov (pri čemer živila, ki vsebujejo veliko vlaknin, praviloma vsebujejo tudi veliko ogljikovih hidratov).

Nihče pa vam ne objasni enostavne resnice, da je poanta V HRANI, ki jo jeste, ne v znanstvenih izrazih za hranila o čemer sem že podrobneje pisala.

Zdravo življenje je brezčasen stil

Dr. John McDougall, zdravnik, ki se že skoraj pol stoletja zavzema, da bi ljudje začeli z veseljem uživati neomejene količine hrane, za katero so bili ustvarjeni in jo imajo tudi radi (veliko škrobnih živil, sadja in zelenjave), je v enem od svojih govorov nekoč povedal, da je sit pisanja knjig.

Dejal je, da se mu zdi skrajno neumno pisati še 10. knjigo o tem, kar je lepo objasnil že v prvi. Še bolj pa ga je zmotilo to, da so mu založniki, ki so ga prosili za novo knjigo, dejali, naj napiše še kaj »modernega«, kakšno knjigo, ki gre z roko v roki z low-carb trendom.

McDougalla je to seveda šokiralo, saj je celotno življenje posvetil raziskavam o vplivu hrane na človeško telo in je dejal, da ne more pisati o stvareh, ki preprosto ne držijo. Bil je prepričan, da ljudje zagotovo ne bodo podlegli low carb trendu glede na obsežno število raziskav, ki so bile narejene proti takim dietam.

John McDOUGALL: SKRAJNO NESMISELNO SE MI ZDI PISATI še 10. knjigo, kjer bom povedal isto kot v prvi

Stil je vedno “in”

A McDougall se je motil, ljudje so ponovno zgrabili že oglodano in zavrženo kost, ki je bila prednje razstavljena kot diamantni prstan…

Diete z nizkim vnosom živil bogatih z ogljikovimi hidrati so se razpasle navkljub vsem dotedanjim dognanjem in še danes marsikateri človek, ki želi shujšati, vestno odriva krompir ter testenine iz svojega krožnika, medtem ko z veseljem zagrize v svoj T-bone.

Diete z omejevanjem OH ali kalorijami

Danes se bomo prav zato, ker si te diete ne zaslužijo več moje in vaše neskončne pozornosti, na kratko in v grobem dotaknili nekaj preostalih diet, ki so v Sloveniji in po svetu požele kopico zanimanja in sledilcev, temeljijo pa bodisi na omejevanju vnosa ogljikovih hidratov ali pa na zapletenejših pravilih in razmerjih hrane in hranil.

Preden se lotimo teh diet bi želela omeniti še eno dieto, ki je v osnovi zelo podobna ketogeni dieti, je pa malce drugačna in ne vodi vedno do ketoze.

Zagotovo ste že kdaj slišali za Paleo dieto in kakšnega zvezdnika ali zvezdnico, ki jo je priporočal.

Paleo dieta

Paleo dieto je na radar »ljubiteljev« hujšanja postavil Loren Cordain, Ameriški profesor, ki je osnoval svoja pravila optimalne prehrane na predpostavki tega, kaj so ljudje jedli v obdobju Paleolitika. Domnevna prehrana lovsko-nabiralniških združb je osnovno načelo in vodilo Paleo diet.

Paleo diete temeljijo na predpostavki, da so ljudje iz tistega časa uživali veliko ulovljenega mesa in sezonske zelenjave, sadja ter oreščkov, ne pa sladkorja: od sadežev naj bi jedli bolj ko ne jagodičevje, poleg tega pa nič žitaric, oziroma malo ali nič škrobnatih živil.

Paleo gibanje (podobno kot ketogene diete) trdi, da so debelost in moderne bolezni posledica kmetijske revolucije. Natančneje razloge za obilnost prebivalstva polagajo na to, da smo začeli jesti žita, ki jih ne zmoremo učinkovito presnavljati ter drugo kalorično gosto in procesirano hrano, ki smo jo naredili iz žit (kruh, peciva, slaščice) in seveda sladkor.

Dieta ljudem narekuje, naj za zdravje in dolgo življenje ter vitkost sledijo vzoru domnevne prehrane takratnih človečnjakov, ki po njihovem vključuje: Redno uživanje mesa in jajc (organskega), neomejeno uživanje neškrobne zelenjave (brokoli, ohrovt ipd.), dovoljeno je omejeno uživanje jagodičevja in hladno stiskanih olj ter mastnih rastlinskih živil (avokado, oreščki).

Kaj dieta izključuje: Večinoma (razen oseb, ki se želijo zrediti ali obdržati težo) osebe na Paleo dieti ne uživajo nobenih škrobnih živil (vsa žita, krompir, stročnice, gomolji), sadja z več sladkorja (banan, hrušk ipd.), mlečnih izdelkov ter procesirane in konzervirane hrane…

Kje paleo dieti uspeva

Paleo diete je uspešna za izgubo kilogramov

Paleo dieta je lahko zalo uspešna pri začetni (hitri) izgubi kilogramov, saj iz jedilnika po hitrem postopku izločite kalorično gosto procesirano hrano, polno olj in sladkorja. Prav tako se izognete mlečnim izdelkom, polnim nasičenih maščob in laktoze, ki veliko ljudem povzročajo prebavne motnje, podobno kot pri ketogenih dietah pa dosežete izgubo glikogena, saj v svoje telo vnašate minimalno količino sladkorjev.

Ker se izbor hrane tako močno omeji, se posledično zelo zmanjša tudi vaš dnevni vnos kalorij (večina ljudi, ki gre na takšne diete je prej uživala veliko zgoraj omenjenih živil), včasih pa greste tudi v ketozo in ste deležni njenih učinkov na izgubo telesne teže.

Vsekakor je odlična lastnost paleo diete to, da vas usmeri na pot k manj procesirani hrani. Pa vendar ima kar nekaj velikih pomanjkljivosti, ki so podobne kot pri keto dietah.

Glavni pomisleki pri paleo dieti

Resnična zgodovina?

Kot sem pisala že v prvem blogu, je že glavna trditev, da so ljudje v Paleolitiku pojedli ogromno mesa, osnovana na predpostavkah, ki jih arheologi in antropologi niso potrdili, marsikateri od njih jih danes celo ostro zavračajo. Če že govorimo o tem, koliko je neka dieta učinkovita pri dolgoživosti in zdravju, lahko pogledamo bazo prehrane osrednjega dela življenja danes najdlje živečih ljudi na svetu. Kot je ugotovil avtor knjige Blue Zones (ki je proučeval prehranske navade najdlje živečih ljudi na svetu), je vsem tem prehranam skupno to, da velika večina kalorij izvira iz celostne rastlinske prehrane (tudi škroba in sadja), meso pa je na meniju zgolj nekajkrat na mesec.

Vpliv nasičenih maščob iz mesa na zdravje srca

Četudi ste na paleo dieti lahko vitki in mišičasti (ko enostavno zaužijete manj kalorij kot jih porabite), to še vedno ne spremeni dejstva, kakšen vpliv imajo na zdravje vaših arterij nasičene maščobe iz mesa.

Six packi še ne povedo, kaj se dogaja v notranjosti vaših arterij. Kot sem povedala že v prvem blogu o keto dietah, nasičena maščoba in holesterol (prisotna v katerikoli živali – tudi divji, hranjeni s travo ipd.) prispevata k tvorbi poškodb na stenah arterij in plakov, ki imajo potencial da počijo in povzročijo infarkte in kapi, “mašenje” žil pa vpliva tudi na prekrvavljenost vitalnih spolnih organov.

Težava s sitostjo in prebavo

Mnogi paleo blogi in forumi so polni pritožb o zaprtosti na Paleo prehrani, ki jih rešujejo z magnezijevimi pripravki in trdijo, da je težava v stresu, razraščenih bakterijah in razno raznih drugih vzrokih.

Kot sem povedala v svojem blogu o učinkoviti prebavi, boste s prebavo lahko imeli težave, kadar boste jedli hrano, ki ne bo imela zadosti teže, vode in vlaknin.

Težava Paleo diete, ki temelji na uživanju nizko kalorične zelenjave, maloštevilnega sadja in večjim deležem mesa in jajc je v tem, da se slednji v tankem črevesju skoraj povsem absorbirajo, preostala hrana pa ni dovolj voluminozna in težka, da bi pripomogla k učinkoviti in redni prebavi. Prav tako je na tej dieti lahko velik problem konstantna lakota (če niste v ketozi).

Paleolitik je ostal v paleolitiku

Četudi bi ljudje v Paleolitiku dejansko jedli tako, kot sugerira Cordain, veliko ljudi pozablja, da je Paleolitik mimo in da so takrat ljudje umirali precej mladi. Če smo iskreni sami do sebe in imamo trezen pogled na zgodovino in sedanjost, se lahko hitro vprašamo, zakaj bi sploh želeli slediti prehranskemu stilu, za katerega ne moremo trditi, da prinaša dolgoživost in vitalnost?

Mar ni končni cilj diete to, da se dobro počutimo, smo zdravi in da dolgo živimo?

Ko sem omenila že prej, cone ljudi, kjer živi največ skupin 100 in več letnikov bazirajo svojo prehrano na rastlinski bazi. To ne pomeni, da ne jedo živali, vendar pa je vnos živalskih tkiv pri teh ljudeh, kot sem omenila že prej, zelo majhen in redek. Je pa po drugi strani vnos paleo spornih živil (sladki krompir, žita, nekvašen kruh ipd.) zelo velik.

Kako nahraniti vse, ne le peščice?

JE SMISELNO UPOŠTEVATI DIETO, KI JI LAHKO SLEDI LE PEŠČICA PREBIVALSTVA?

Zavedati se moramo tudi, da na svetu danes živi 7 milijard ljudi, ki morajo jesti, da bi živeli. Če bi vsi ljudje za svojo dieto izbrali Paleo ali katero koli drugo low carb dieto, ki se zanaša na uživanje večjih količin živalskih izdelkov, bi velik delež ljudi slej ko prej ostal brez katerekoli hrane (poraba vode in prostora ter onesnaževanje zaradi živinoreje).

Vsi ljudje si pač ne morejo privoščiti prosto-pašne govedine, perutnine, kaj šele lovljenja divjih živali, ki že tako ali tako izumirajo.

Prehrana za človeka 21. Stoletja

Moje osebno mnenje je, da je vsakršno sklicevanje na preteklo prehranjevanje (tudi moje) pravzaprav nesmiselno, ko govorimo o prehranskih rešitvah za družbo sedanjosti. Če se bomo izogibali kalorijam iz krompirja, riža in sadja in namesto tega ljudem priporočali naj kupujejo hitro pokvarljivo zelenjavo in meso, bomo hitro prišli do težave, kako to omogočiti vsem in kako naj pri tem ohranimo svoj zeleni planet zdrav.

Če želimo priporočati optimalno prehrano za modernega človeka, moramo v obzir vzeti njegovo sedanjo telesno sestavo, njegov življenjski slog in razpoložljive vire prehrane izmed katerih moramo izbrati tiste, ki so za človeško telo in naše okolje najbolj optimalni.

Absolutno moramo ljudi usmeriti stran od visoko procesiranih živil, polnih olja in sladkorja. A hkrati moramo človeka opozoriti tudi na prepogosto uživanje živalske prehrane, saj množični mediji tega iz različnih razlogov ne počnejo.

Druge omejevalne diete

Bolj kot je dieta zapletena, bolj popularna postane

Na svetu je poleg različnih verzij Paleo diet tudi kopica drugih, ki temeljijo na različnih predpostavkah in bolj ali manj zapletenih pravilih hranjenja. Nekatere od njih štejejo kalorije, druge se orientirajo na vaš krvni tip, spet tretje pa prisegajo na različne kombinacije hrane.

Omenila bom le nekatere, s katerimi sem se večkrat srečala zaradi izkušenj svojih znancev in oseb, ki so se k meni obrnile po pomoč pri hujšanju.

Dieta po krvnih skupinah se je denimo izkazala za popolno prevaro. Dieta predpostavlja, da bi morali jesti ustrezno hrano glede na to, katero krvno skupino imamo. Več pregledov znanstvene literature ni pokazalo nikakršne povezave med tipom krvi in primernostjo določene diete za ta tip krvi.

Avtor diete krvnih skupin je leta 1998 v svoji knjigo (Eat right for your blood type) zapisal, da dela 10 let trajajočo študijo o svoji prehrani in raku že 8 let in da jo bo čez dve leti (leta 2000) razkril svetu. Sedaj smo leta 2018 in študije ni še nikjer, avtor pa je prodal 7 milijonov kopij te knjige (verjetno bi jo s tem izkupičkom lahko financiral kakšno študijo). Podobno je avtor storil tudi ob izidu novejše knjige, kjer je navedel, da pravkar izvaja nekaj tedensko študijo svoje prehrane in njenega vpliva na artritis, kar je bilo leta 2004 (študije pa še vedno ni).

Čestitke za fantastično izpeljano masovno prevaro.

Tudi dieta ZONA temelji na vnašanju »pravilnih« razmerij hrane na krožniku in na omejevanju količin, v Sloveniji popularna ločevalna dieta pa vam določa sadne in vodne dneve, mesne dneve, škrobne dneve ipd. Potem so tu še mnoge različne diete, a vsake od njih ne bom posebej analizirala, ker to nima nikakršnega smisla.

Vsaka dieta, ki bo zmanjšala kalorijski vnos ali količino vode v vašem telesu, bo povzročila (hitro) izgubo kg

Analizirajte dieto s 6 kontrolnimi vprašanji

Vse, kar morate pri kateri koli dieti storiti je to, da pogledate njeno vsebino in se vprašate, kakšen je mehanizem hujšanja v ozadju (izguba vode, omejevanje hrane). Poleg tega pa je pomembno, da to dieto iskreno primerjate s svojimi dosedanjimi prehranjevalnimi navadami in se vprašate, če je pozitivne učinke mogoče pripisati prav tej dieti ali pa zgolj restrikciji kalorij in hrane. Pri tem si lahko pomagate z odgovorom na 6 kontrolnih vprašanj:

Vprašanje št. 1: Ali ta dieta vsebuje manj procesiranih živil, polnih olja, soli in sladkorja, kot sem jih jedel do sedaj (piškoti, čokolade, tortice, pekovska peciva ipd.)?

Če je odgovor da in boste z novo dieto zaužili hrano z manjšo kalorično gostoto, kot ste jo uživali do sedaj, boste zagotovo izgubili telesno težo. Vendar zgolj dejstvo, da boste zaradi te diete zaužili manj takšne hrane, še ne pomeni, da je dieta za vas dobra v celoti.

Vprašanje št. 2: Ali ta dieta vsebuje manj kalorij, kot sem jih pojedel do sedaj?

Če dieta dovolj zniža količino kalorij, ki jih boste pojedli v dnevu oziroma tednu, boste z njo shujšali.

To na primer odlično naredi ločevalna dieta, saj en dan pijete zgolj vodo in en dan jeste sadje, ki je po kalorični gostoti eno najbolj redkih živil (o kalorični gostoti bomo govorili prihodnjič, zato se ne pozabite prijaviti na novice. Dva dneva sta namenjena ogljikovim hidratom in škrobu, en dan je namenjen uživanju mesa.

V dveh (v vodnem in sadnem) od petih dni torej skupno na primer zaužijete le pribl. 1500 kalorij in s tem drastično znižate svoj vnos kalorij. Če so vaše dnevne potrebe denimo 2000 kcal na dan, boste s sadnim in vodnim dnem skupno ustvarili kar 2500 kcal manka. Ker ima želodec omejeno prostornino, vanj v preostalih dneh, ko lahko količinsko jeste več hrane, ne boste mogli kar tako zbasati tistih 2500 kalorij manka.

Poleg tega ločevalna dieta »udeležencu« tudi nalaga, naj bo njegova večerja za polovico manjša od kosila, zato boste manko zagotovo ustvarili tudi na škrobnih in celo mesnih dnevih.

Poanta zgodbe je v tem, da so vsi ti postopki in rituali precej nesmiselni, ko jih pogledamo z vidika energijskega vnosa in vsebine diete. Vsa ta pravila dosežejo le to, da se vnos kalorij hočeš nočeš zmanjša. Ker je dieta malce izgubila svojo popularnost, se bo morda kmalu našel nekdo, ki bo to dieto z majhnimi spremembami čez nekaj let populariziral, s tem, da jo bo preimenoval v SOS Dieto 113 (1-vodni dan, 1-mesni dan, 3 – OH dan).

Skratka, dobili bomo novo »foro«, na katero bodo padli stari osli.

Naslednje vprašanje, ki si ga odgovorite, preden greste na katerokoli low carb dieto je sledeče:

Vprašanje št. 3: Ali ta dieta odstranjuje živila, ki so prej predstavljala večino mojih zaužitih kalorij?

Bodite skeptični do diet, ki vam omejujejo vnos naravnih živil, ki so zrastla na drevesu ali v zemlji

Vedno, ko iz prehrane izločite vir, ki je predstavljal večino vaših kalorij, boste na začetku shujšali

Če ste npr. pred Paleo dieto pojedli velike količine krompirja, pekovskega peciva in riža (po možnosti še kakšen piškot ali čokolado po kosilu), je logično, da boste z njo na začetku zelo hitro shujšali, saj boste iz svojih obrokov na mah odstranili na primer 50-70 % kalorij. Če ste prej na dan pojedli 2500 kalorij in se redili, ker so bile vaše potrebe po kalorijah le 2000 kcal na dan, potem pa ste vnos na račun odpovedi škrobnim živilom, nuteli in jutranjim bananam, znižali za 1000 ali več kcal, boste seveda shujšali.

Tistih nekaj dodatnih jajc za zajtrk, ki ste jih dodali dvema, ki ste jih pojedli že pred to dieto, ne bo toliko zvišalo kalorijskega vnosa, da vi ne bi mogli shujšati.

Če torej dieta iz vašega jedilnika odstranjuje velik del (naravnih živil, ki ste jih radi jedli npr. sadje), preverite, če ne obstaja še kakšen bolj zadovoljujoč in učinkovit način prehranjevanja, ki prav tako zniža kalorični vnos. Za razliko od prvega, pa to stori z manj odrekanja in vam pomaga shujšati na zdrav in varen.

Vprašanje št. 4: Ali ta dieta vsebuje kontroverzna živila in ima za telo tako dobre, kot tudi slabe »stranske« učinke (npr. povečanje oblog na stenah arterij, diuretični učinek, zaprtost ipd.)?

Če je odgovor da in vam dieta lahko ob tem, da pozitivno vpliva na nekatere stvari (npr. na telesno težo), povzroči neprijetne posledice na drugih delih telesa (npr. na impotenco, pojav srčno-žilnih bolezni ipd.), preiščite druge opcije. Sama sem mnenja, da narava ne bi ustvarila diete, ki bi človeka hkrati zdravila in ubijala.

Vprašanje št. 5: Ali s promocijo te diete avtor služi denar z dragimi dopolnili in izdelki, ki so skoraj nujen del njegovega načrta prehrane?

Vedno, ko prebirate knjige ali bloge, se vprašajte, kaj ima avtor od tega, da vam priporoča to dieto? Je ta dieta tako zapletena, da vam brez avtorjeve osebne pomoči in dodatka dopolnil ne more uspeti? Vam avtor ob tej dieti kot nujo priporoča draga prehranska dopolnila ali posebne prehranske izdelke, ki vas lahko stanejo 100 € in več evrov na mesec?

Če so odgovori na vsa ta vprašanja da, vam ponovno priporočam, da se pozanimate tudi o drugih metodah prehranjevanja in da dobro proučite avtorjevo ozadje in vzgibe.

Vsako dieto bi morali pred prakticiranjem dobro oceniti

Vprašanje št. 6: Ali je avtorjevo delo posledica ali vzrok za njegovo »slavo«?

Zadnje je verjetno eno od najbolj pomembnih vprašanj, na katere si morate odgovoriti. Obstaja namreč razlika med avtorji, ki so do svoje slave in ugleda v prvi vrsti prišli s tem, da so napisali knjigo in avtorji, ki so knjigo napisali kot posledico številnih predhodnih raziskav in dela z ljudmi.

Prvi ljudje so špekulanti drugi pa poročevalci.

Papir prenese marsikaj, realna slika in dolgoročni merljivi rezultati pa so nekaj povsem drugega.

Ko v knjigi opisujete svoje domneve, se vam kaj hitro zgodi, da ljudem prodajate »buče«, ki jih radi slišijo, čeprav morda te buče nimajo stvarne podlage. Po drugi strani so zgodbe ljudi, ki so zakonitosti delovanja človeškega telesa proučevali več kot 30 ali 40 let in jih uspešno preizkusili na velikemu številu ljudi, nekaj povsem drugega.

Še največjo vrednost spoznanja dobijo takrat, kadar jim raziskovalci v začetni fazi raziskovanj niso bili naklonjeni.

Tak primer je bil denimo Collin T. Campbell, Ameriški kemik in raziskovalec, ki se je lotil proučevanja mlečnih beljakovin z namenom, da bi dokazal, kako dobre so za človeka, saj je za raziskave dobil sredstva s strani mlečne industrije.

Na koncu so ga rezultati raziskav prisilili v to, da je spremenil mnenje. Collin T. Campbell je objavil Kitajsko študijo po tem, ko so ga dokazi o škodljivosti živalskih beljakovin in maščob (ter olj) pripeljali tega.

Nekaj je napisati knjigo, ko imamo nekatera »dejstva« za konstanto, sprašujemo pa se le o drugih stvareh.

Nekateri ljudje imajo tako radi meso, da bodo izbrskali vse možne vire in študije, samo da ga obranijo in bodo potem napisali knjigo, ki je oda temu. Drugi ljudje pa bodo dejansko raziskovali, delali z ljudmi, proučevali prehrano dolgoživih družb in bodo knjige napisali kot posledico teh ugotovitev, ne pa kot svojo odskočno desko med milijonarje.

Vse kar želim reči je, da preberite avtorjevo zgodbo ter pretehtajte njegove besede glede na to, kdo ta oseba je, in kako je potekala njena »pot do spoznanja«.

Zakaj dietam nasedemo – vsakič znova?

Ljudje radi slišimo dobre novice o svojih slabih navadah…

In jih tudi zagovarjamo.

Zakaj?

Ljudje imamo radi hrano, ki jo večina low carb diet ne prepoveduje in ta hrana je za nas zaradi visoke kolorične gostote tudi bolj vabljiva in zasvojljiva, o čemer pišeta tudi Goldhammer in Lisle v svoji knjigi Past užitka.

Še posebej ljudje teh živil ne bodo izpustili, če bodo njihove posledice čakale v zasedi do 50 ali 60. leta (pri nekaterih celo pod kupom mišičevja).

Prav tako se bodo teh diet radi oklenili tisti, ki si želijo vse svoje kilograme izgubiti čez noč (brez ozira na to, da so si zalogo nakopali v zadnjih 5 ali 10 letih).

Težava je v tem, da večina ljudi ne ve, kako se lotiti bitke z odvečnimi kilogrami, saj ne poznajo vseh razlogov za njihovo kopičenje.

Mediji nam niso v pomoč

Popularni mediji vam pri hujšanju ne bodo v veliko pomoč

Ko gre za hrano, so ljudje, še posebej tisti z viškom kilogramov, vedno bolj zmedeni.
Uradne prehranske smernice jim ne pomagajo pri njihovem apetitu, pod stresom so, zvečer se prenajedajo. Jedo rogljičke, salamo, sir, kruh, tortice, čips in pijejo tudi alkohol.

Redijo se in vedo da sladice in čipsi niso zdravi, pa vseeno posegajo po njih. Ker ne vedo, kako bi svoje hranjenje spravili pod kontrolo, gredo na dieto. In ta deluje, izgubijo kilograme. A ker so na dieti velikokrat lačni, tečni in brez energije ali se soočajo z njihovimi stranskimi učinki, se ob vrnitvi na stara pota zopet zredijo.

Ne vem, koliko ljudi v Sloveniji je takšnih, prepričana pa sem, da vsi vedo, da tortice in čipsi niso zdrava hrana. Po drugi strani pa se ne zavedajo, da je zanje nezdravo še marsikaj drugega.

Moj blog ni nastal, da vam čivkam isto kot vsi drugi (sladkor in procesirana hrana je bav bav), ker to, da sladoled v postelji ali čips pred televizijo nista zdrava, ve čisto vsak.

Po drugi strani pa marsikdo ne razume, da nevarnost izvira od drugod.

Res je, da hrana iz predala (piškoti in čipsi) ne bo koristila vašemu zdravju. A hkrati tega ne bodo naredili niti jajca niti ocvirki.

Vse kar želim, da razumete, je, da vas v življenju tepe tisto, kar vam je prikrito, ne tisto, kar vam vsi trobijo.

Rešitev ni na prvi strani časopisov, ker je resnica tako dolgočasna, da se ne prodaja dobro.

Izberite prehranski načrt iz knjige na zadnji polici knjigarne

Dokler boste kupovali in brali knjige in spremljali medije, ki jim sledi večina (debelega in bolnega) sveta, boste ravno tako debeli in bolni kot VEČINA sveta.

V trenutku, ko se boste zavedeli, da je za vas bolje slediti tistim avtorjem, ki vam ob svoji knjigi ne prodajajo še zapletenih programov hujšanja in raznoraznih prehranskih izdelkov, ter ne popravljajo »napak« narave (moke z malo OH ipd.), boste imeli priložnost, da korenito obrnete potek svojega življenja na bolje.

Resnično uporabnih informacij ne boste našli na prvih policah

Sprejeli boste enostavno in poceni resnico, ki velja že od stvaritve sveta:

Narava nam je namenila kopico užitnih živil, ki rastejo v zemlji in na drevesih, ki jih lahko jemo do sitega, pa se po njih ne bomo zredili, s katerimi bomo shujšali (če bo to potrebno) ter postali in ostali zdravi.

Hkrati bomo z uživanjem teh živil prekinili množični holokavst nad živalmi in planetom, ki ga pospešeno izvajamo že mnogo let.

Sporočilo za domov: morda je res kriva kmetijska revolucija

Zanimivo je, kako veliko danes modernih diet za množično debelost in bolezen družbe krivi kmetijsko revolucijo. Pravzaprav bi se v tej točki z njimi celo strinjala, a moj zaključek bi bil malce drugačen:

Pospešena proizvodnja rastlinskih živil je dala človeku dve priložnosti, eno dobro in eno pogubno.

Pohlepni, kakršni smo, smo raje stopili na pot pogubne.

Namesto da bi s tem, ko smo lahko proizvedli veliko gomoljev in sadja ter zelenjave, kakovostno nahranili vse ljudi, smo večino te hrane raje namenili pitanju živali in si na koncu privoščili njih.

Nekateri so zato ostali brez enega in brez drugega.

Res je, s kmetijsko revolucijo smo si nakopali veliko težav, predvsem zato, ker smo sadje in zelenjavo namesto v svojega, tlačili v goltance tistih bitji, ki smo jih potem zmotno poimenovali hrana…

Do prihodnjega tedna imate veliko časa, da razmislite o svojih dietnih praksah, do takrat pa ste vabljeni, da poceni in učinkovitemu življenjskemu stilu sledite na mojem Instagramu in Facebooku. Tu lahko spremljate moje objave in obroke, s katerimi boste jedli okusna in hranljiva živila do sitega in ob tem tudi shujšali.

Vabljeni ste tudi, da se pridružite 21 dnevnemu škrobnemu izzivu, ter začnete jesti hrano, ki jo imate radi vi in vaše telo.

Priporočam vam tudi, da se prijavite na moj YouTube kanal, kjer bom prav tako redno objavljala metode, ki ne delujejo le za kratkoročne rezultate, temveč tudi za dolgoročno zdravje!

Share on facebook
Facebook
Share on google
Google+
Share on twitter
Twitter
Share on linkedin
LinkedIn
Share on pinterest
Pinterest

One Response

  1. Številne študije niso dokazale, da je Atkinsonova dieta nevarna. Skoraj vse študije, so se naslanjale na miselnost “maščobe so slabe” torej je dieta slaba.
    Zgovorno pa je tudi, da omenjate dejstvo, da so te raziskave bile pred 40 leti. Danes te raziskave kažejo že kar precej drugače, sploh glede maščob.
    Na žalost pa novejše razikave za nasprotnike iz neznanega razlika niso legitimne, medtem, ko 40 let stare so. No razlog je znan – nove raziskave ne pomagajo njihovi agendi.

    V naravi živila ne nastopajo v paketnih katere omenjate. V 99% so v naravi OH v veliki meri ločeni od M.
    A ljudje, ki izločijo paketka 2 in 3 lepo zaslužijo…Ljudje, ki izločijo paketka 1 in 4 pa ne?
    Saj imamo tudi 100 vrst low-fat oz no-fat diet. Veliko več kot je vrst LCFH.

    Diete z omejevanjem OH obstajajo tako dolgo kot vaše low fat diete. Razlika je le, da je low fat dieta postala bolj priporočljiva.
    Čudno je edino, da je diabetes tipa 2 bolj pogost…debelost tudi, pa še kup drugih bolezni. Uživanje maščob per capita je zelo lahko preverit.
    Živalskih maščob in rdečega mesa se sedaj uživa manj kot pred 50 leti, več se uživa npr sladkorja, krompirja in rastlinskih maščob.

    Paleo dieta… Se mi zdi brezvezna..pa vendar: glede zaprtja je težava v preveč beljakovinah. Ne vem zakaj bi kdo na njej bil lačen, kar nekaj.

    “Četudi bi ljudje v Paleolitiku dejansko jedli tako, kot sugerira Cordain, veliko ljudi pozablja, da je Paleolitik mimo in da so takrat ljudje umirali precej mladi.”
    Ta stavek ki mje zanimiv. Vegani namreč pravijo, da smo takrat jedli vegansko in je za nas bolj zdrava dieta in živimo dlje.
    Ko se gre glede low carb ali paleo, pa pravijo kako smo v tistem obdobju umirali prej in s tem skušajo črnit to dieto.

    Glede 100 letnikov – študije so pakazale da je bistveno omejevanje kalorij. Kar povzroča omejevanje kalorij so nižji trigliceridi.. Na presenečenje – trigliceride zniža tudi Low carb dieta.
    Veliko vlogo seveda tudi igra stres in spanje. Zadnje raziskave na področju spanja kažejo, da je spanec pravzaprav veliko večji dejavnik kot so do sedaj mislili.

    Večina diet je larifari.. pomembno je predvsem naslednje: Izločitev procesirane hrane, sladkorja.. In omejit maščobe ali hidrate.
    Ne rabi se dat na 0, ampak le omejit eno vrsto. Če to dvoje skoz uživamo skupaj je namreč večji problem.
    Zato pa študije ugotavljajo, da je tako LCFH kot HCLF bolj učinkovita kot današnja standardna dieta, kjer se nažirajo z maščobami, zdraven pa pijejo coca-colo.

    LP

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.