Kalorijska gostota in 10 malih skrivnosti sitih mojstrov vitkosti

Pri mojem delu se mi velikokrat zgodi, da ljudje naletijo na »kamenčke« na poti, tudi ko že začnejo uživati zdravo prehrano po principih škrobojedega in polnovrednega rastlinskega prehranjevanja. Težava je predvsem v njihovem nerazumevanju koncepta »kalorijske gostote«, ki smo jo obrazložili v prejšnjem blogu, ter v nerazumevanju tega, da lahko ljudje s svojimi posegi spremenimo kalorijsko gostoto obrokov.

To lahko storimo bodisi v pozitivno bodisi v negativno smer (pogosteje v smer povečanja gostote). Svoje obroke lahko torej naredimo manj kalorične, ali pa jih po pomoti naredimo bolj kalorične.

Že prejšnji teden sem govorila o tem, da so olja najbolj koncentrirana oblika »živil« in da je njihovo vnašanje v naša telesa povsem nepotrebno, podobno pa velja tudi za živila bogata z beljakovinami in maščobami ter holesterolom (meso, jajca, mlečni izdelki).

Danes jih zato v obravnavi kalorične gostote živil ne bomo omenjali, lahko pa zapišem le svojo misel glede njihove uporabe.

Živila brez bistvene in pomembne prehranske vrednosti

Ker mesna živila z jajci in mlečni izdelki našemu telesu ne nudijo nobenih bistvenih hranil, ki jih naše telo ne bi moglo pridobiti iz drugih virov prehrane ali ustvariti samo, vsebujejo pa snovi, ki so visoko kalorične in škodljive za naše zdravje, jih lahko pri prehrani obravnavamo zgolj kot dodatek ali občasno živilo.

Predvsem pa so za naše zdravje nepotrebni.

Ravno iz razloga da za dobro delovanje našega telesa ta živila niso nujno potrebna, poleg tega pa so tudi zelo kalorično koncentrirana, se bomo danes osredotočili le na živila ne-živalskega izvora.

Namreč, po svoji kalorični gostoti se tudi ta živila nekoliko razlikujejo, človeška manipulacija z njimi pa lahko prav tako privede do povišanja njihove kalorične gostote, kar pri nekaterih vodi do povečanja telesne teže, kopičenja maščob in zdravstvenih težav.

Med takšna zmanipulirana živila sodijo tudi vsa rastlinska olja, ki ne le povečajo kalorične koncentracije živil, temveč tudi negativno vplivajo na proces prebave, in na povečano sekrecijo inzulina, o čemer sem govorila v svojem videu o oljih.

Za namen današnjega bloga bomo predvidevali, da ste se tem živilom že izognili.

Četudi ste to storili, imate nekateri še vedno lahko težave pri izgubljanju odvečnih kilogramov. To je pogosto še posebej pri tistih, ki jih morajo izgubiti le nekaj in pri ljudeh z malo kaloričnimi receptorji v želodcu, o čemer sem pisala v enemu od svojih preteklih blogov ali pa gre predvsem zato, da ste slabo razumeli pojem celostne prehrane.

5 strategij za redčenje kalorijske gostote obrokov

Zato si bomo danes pogledali, s katerimi preprostimi triki lahko enostavno »zredčite« kalorično gostejšo hrano, sestavljeno iz zdravih živil in s tem ugodno vplivate na izgubo telesne maščobe.

Namakanje živil

Veliko ljudi pri uživanju ovsenih kosmičev, ki so pogosta izbira za zajtrk ter semen, zaužije preveliko količino obojih zgolj na račun tega, ker jih predhodno ne namoči v vodi. Zaradi tega imajo kasneje lahko težave tudi z napenjanjem in trebušnimi krči. Večino teh težav (če nimate resnejšega vnetja prebavil – o tem bomo pisali kdaj drugič) lahko rešite s preprostim dejanjem namakanja.

Ovsene kosmiče ali chia/lanena semena denimo namočite v vodi v razmerju 1:1 in s tem razpolovite njihovo kalorično gostoto.

Kosmiči se vode napijejo in ko jih boste pojedli, bo želodec zaznal večjo težo in razteg, kot bi ga sicer.

Vem, da kosmičev sicer nihče ne je na suho, pa vendar. Ko kosmiče namočite, voda zaradi vlaknin, ki jo nase vežejo, postane del njihovih zrn. Zato ima na vašo sitost drugačen učinek, kot če jih zgolj polijete z vodo ali mlekom in takoj pojeste, saj je tam tekočina še vedno ločena od zrn.

Preverite ta majhen trik, če še niste.

V skodelico dajte isto količino kosmičev kot po navadi in spremljajte trajanje sitosti po namočenih kosmičih v primerjavi s tistimi, ki niso namočeni.

Kuhanje juh

Goste juhe (na primer s krompirjem, stročnicami in drugo zelenjavo) so odličen način, da se vaš želodec napolni in ustvari težo, ki je potrebna za sprostitev signala o sitosti. Seveda pa morate biti še vedno pozorni na to, da v juho vključite dovolj kalorična živila (stročnice, žitarice ali krompir), saj bo v nasprotnem primeru telo poznalo razliko in se bo po obroku lakota oglasila hitro. Želodca ne morete prelisičiti, da bo dobil manj kalorij, kot jih zahteva. Vaša naloga je predvsem to, da mu omogočite, da mu po nesreči ne servirate preveč kalorij.

Juhe so odličen način, da jeste počasneje in ste dlje časa siti

Odlično pri juhah je tudi to, da so tople, kar vas prisili v počasno hranjenje. Raziskava, ki je primerjala vpliv tekoče hrane na sitosti v primerjavi s trdo, je pokazala (4:00), da je čas hranjenja poleg količine pomemben element sitosti. Ugotovili so, da če človek vase hrano zbaše prehitro, sitost traja manj časa. Kar je pozitivna stran pasiranih zelenjavnih juh, je tudi to, da jih bodo vaši otroci (ali pa tudi vi – če ste zaradi starih prehranjevalnih navad izbirčni) morda sprejeli in pojedli prej kot pa celo zelenjavo.

Poskusite.

Velike priloge oziroma predjedi sadja in zelenjave

Eden od načinov, ki se mi je v zadnjih letih izkazal za odličnega kontrolorja telesne teže, je bilo tudi obilno dodajanje zelenjave. Četudi jeste kalorično razmeroma gosto hrano, kot so denimo testenine, lahko obrok kalorično precej razredčite z zelenjavo. Kljub temu samo zelenjava ne bo dovolj za prav dosti časa (kot smo rekli, receptorjev za kalorično gostoto ni tako lahko pretentati).

Solata pred jedjo zapolni del želodca z malo kalorijami

Ena od strategij, ki jo prakticirajo moji varovanci, velikokrat pa tudi sama, je uživanje solate PRED kosilom ali večerjo, ki bo delno napolnila želodec pred nasitnejšim škrobom.

Drugo, kar pa storim praktično vedno, pa je koncept »omaka naj bo«. Ko delam lahko paradižnikovo omako za testenine s špinačo, naredim res veliko te omake, ki v primerjavi s testeninami zavzame vsaj tretjino prostora na krožniku, če ne še več. S tem zadostim svojim potrebam po pestrih in sočnih okusih ter kalorično razredčim kalorično goste testenine.

Kalorično koncentrirana živila odmerjamo z jušno žlico

Zadnja strategija, ki sem jo uvedla pred kratkim in je zelo dobro vzpostavila nadzor nad mojim nagnjenjem do prenažiranja je bila meritev z žlico. Predvsem sem potrebovala globoko razumevanje, da so kalorično visoko koncentrirana maščobna živila (bodisi semena, bodisi oreščke bodisi avokado) občasni dodatki glavnim jedem, ne pa samostojni obroki ali slučajni prigrizki.

Oreščke izmerite z žlico, ne z roko v vrečki

Ko se odločim, da jih bom jedem dodala (česar ne počnem vsak dan), zgoraj omenjena živila odmerim z jušno žlico (po potrebi prej namočim).

S tem sistemom, ki sicer zveni malo strog, sem se izognila »basanju«, ki sem ga izvajala v preteklosti. Žlica mi je dober opomnik tega, kako kalorična so ta živila in da jim moram nameniti temu primerno spoštovanje

Vem, da nekateri ljudje zlahka pojedo le majhno pest oreščkov in jih imajo dovolj, sama žal ne spadam v to skupino (če ste taki tudi vi, vam bo pravilo ene žlice na dan lahko prišlo še kako prav).

Vredno je jesti polnovredno – večji termični učinek živil

Sledi pa še zadnja točka, ki jo pogosto poslušamo tudi v medijih, vendar pa veliko ljudi ne razume njenega pomena.

Stremeti moramo k temu, da živila uživamo cela, z vlakninami (riž, kosmiče). To se nam splača, ne le zaradi njihovega pomena pri prebavi temveč še zaradi ene zelo pomembne lastnosti, ki ji pravimo termičnost živil.

Ta lastnost nam pove, kolikšen del energije pojedenega živila se pri procesu presnove pretvori v toplotno energijo (po domače povedano, gre »v luft«). Najvišji termični učinek imajo ravno vlaknine, ki povzročijo, da kar 30 % energije iz živila ne boste rabili »pokuriti« z aktivnostjo, temveč bo te kalorije pokurilo telo pri metabolnih procesih pretvarjanja hrane v energijo.

Polnovredna živila prej “izhlapijo” iz telesa kot prečiščena

Če boste torej pojedli 100 kcal polnovrednega riža, se bo v vašem telesu v energijo za porabo shranilo le 70 kcal tega riža ali še manj, kajti polnozrnati riž poleg vlaknin vsebuje tudi beljakovine, ki imajo prav tako visok termični učinek (kar 20 % zaužitih beljakovin iz živil se v procesu presnove pretvori v toplotno energijo).

Kaj pa maščoba? Maščoba je dejansko najmanj termogeno živilo, kar pomeni, da se skoraj v celoti shrani v energijske zaloge. Pri tem se izgubijo le pribl. 3 % vnešene energije. To v prevodu poenostavljeno pomeni, da boste ob zaužitju 100 kcal olja (malo manj kot ena jušna žlica) v energijske zaloge (ki jih bo treba porabiti) shranili kar 97 kcal olja.

Če smo torej ugotovili, da imajo največji termični učinek živila, ki imajo hkrati vlaknine in tudi beljakovine ter čim manj maščob, lahko hitro ugotovimo, da so zato naši najboljši kandidati za centralni položaj na krožniku prav polnovredna rastlinska živila z malo maščobami (žita, gomolji, sadje in zelenjava). Olja so namreč koncentrirana oblika maščobe, meso, jajca in mlečni izdelki pa vsebujejo veliko maščob in nič vlaknin, tako da je njihov termični učinek skupno gledano manjši kot učinek rastlinskih živil.

Se boste od zdaj naprej z mirnejšim srcem zakopali v rjavi riž in morda raje odstavili olje?

Boste raje izbrali polnozrnate (cele) verzije živil?

Srčno upam.

5 strategij za redčenje kalorijske gostote obrokov

Kar smo obrazložili v prejšnjem poglavju so, roko na srce že finese, ki jih na začetkih svoje poti do zdravega in brezskrbnega prehranjevanja, morda niti ne boste rabili izvajati.

Večini bo teža padla že samo z tem, da se boste odpovedali olju, jajcem, mesu in mlečnim izdelkom ter jih boste nadomestili s polnovrednimi rastlinskimi živili.

Spet drugi boste morali biti morda malce bolj pozorni. Kmalu po začetku 21 dnevnega škrobnega izziva (na katerega ste seveda lepo vabljeni, da se prijavite) sem namreč ugotovila, da nekateri »pionirji« delajo klasične napake manipulacije s hrano, ki se lahko pojavijo zelo hitro in nehote.

Te napake pogosto sprožajo prenajedanje in onemogočajo kakovosten in dolgo trajajoč občutek sitosti.

Ravno tega pa si v procesu izgube telesne teže najbolj želimo, kajti brez sitosti in zadovoljstva so na dolgi rok katerikoli prehranski pristopi obsojeni na propad.

V procesu dela z ljudmi sem definirala 5 ključnih napak, ki so se pojavljale pri večjemu številu udeležencev.

1. Hitro popiti smutiji iz sadja in zelene zelenjave

Čeprav nekateri ljudje nanje prisegajo, so lahko problematični, predvsem za »neučakane«

Ključna težava smutijev je v tem, da kalorije iz njih zaužijemo prehitro, zaradi česar pojemo več in smo manj časa siti. Študija (33:10), ki je primerjala dva povsem enaka obroka (sadno solato in vodo ter smuti iz isti sestavin, je pokazala, da so bili ljudje po smutiju precej manj siti kot po sadni solati, ki so jo pojedli na način, da so zelenjavo zgrizli.

Najprej so znanstveniki sitost pripisovali žvečenju, vendar pa so pri tem naleteli na paradoks.
Ko so isti postopek ponovili na primeru vroče zelenjavne juhe, so bili ljudje precej bolj siti po katerikoli topli juhi kot po smutiju.

Trik je bil, kot sem omenila že pri poglavju z juho, zgolj v trajanju hranjenja. Juha je bila bolj vroča dlje časa, zato so jo morali ljudje jesti počasi. Počasno hranjenje je telesu torej omogočilo, da je prej zaznalo, kdaj je sito.

Ste pri hranjenju s tekočo hrano prehitri?

Poleg tega so se smutiji pokazali kot problematični, če ste v njih namakali zobe zaradi kislin iz sadja in zelenjave. Ker pa nihče nima navade, da bi v smuti eno uro namakal zobe in ker lahko uporabite slamico, se s tem ne rabite preveč obremenjevati.

Predvsem se zavedajte, da smuti ni nič boljši od celega sadja ali zelenjave in da ga morate (če se ga poslužujete) jesti vsaj toliko časa, kot bi sicer jedli to isto sadje in zelenjavo.

Za izbirčneže so tako kot juhe zagotovo lahko solidna izbira, če jih le pojedo dovolj počasi.

2. Oreščkasta masla in omake iz semen

Druga pogosta »napaka«, ki hitro dvigne kalorično vrednost obrokov in vpliva na proces presnove in lakote, so razna oreščkasta masla oziroma zgoščene omake iz semen.

Ko oreščke ali semena zmeljete, spremenite njihovo strukturo do te mere, da postanejo gladka in tekoča masa, ki se (prehitro) absorbira in s tem ne more nahraniti vaših dobrih črevesnih bakterij. Če po drugi strani grizljate oreščke, bodo ti v vaš prebavni trakt zašli v drugačni obliki (v obliki koščkov), kar bo vašim dobrim bakterijam ponudilo pravo pojedino

Slastna, a tudi mastna

Takšna kalorična hrana z miksanjem postane lažje prebavljiva in njeni sestavni deli hitreje vstopijo iz prebavil v vaš krvni obtok. Medtem ko si tega želimo, ko delamo z ljudmi, ki so resno bolni in imajo poslabšano absorpcijo snovi iz črevesja (nočemo, da izstradajo), pri zdravi osebi, ki si želi izgubiti odvečne kilograme, to ni potrebno, niti zaželeno.

Kar pa je pomembno tu še dodati, je to, da se pri pasiranih semenih in oreščkih iz njih izločijo prosta olja, ki jih prebavni trakt prenaša drugače kot v primeru, da zgrizete oreščke same, o čemer govorim tudi v svojem videu o oljih.

Poleg tega ena žlica »masla« zaradi svoje tekoče in homogene strukture vsebuje precej več oreščkov, kot če bi te oreščke na žlico postavili v njihovi celotni obliki.

3. Sokovi

Iztisnjeni sokovi so bili še najbolj redka napaka, ki se primeri novincu na začetku njegove zdravojede prehranske poti. Očitno je v Sloveniji propaganda za pitje vode dovolj močna, pa vendar.

Sok, četudi ga npr. iz pomaranč ali jabolk iztisnete sami doma, ni več isto živilo kot pomaranča, saj iz njega iztisnete zgolj tekoči del, velik del vlaknin pa ostane izven njega.

Odstranitev vlaknin ima na inzulinski odziv telesa zelo drugačen učinek, kot ga ima uživanje celega sadja.

Izberite celoto namesto sestavnega dela

Ko ljudje zaužijejo celo jabolko se krvni sladkor sicer poviša, vendar pa celo jabolko ne sprosti niti približno toliko inzulina kot jabolčni sok. Iz tega razloga se sladkor v krvi tudi ne zniža tako drastično kot pri jabolčnem soku(0:40). Ko so primerjali učinek jabolčnega soka nasproti celemu jabolku na padec krvnega sladkorja, so ugotovili, da sok povzroči drastičen upad nivoja sladkorja (sprosti se več inzulina), ne glede na to, kako hitro ga spijete (očitno je tu ključno vlogo odigrala odsotnost vlaknin). Prav tako se je jabolčni smuti odrezal slabše kot celo jabolko.

In kaj je uporabna lekcija iz vsega tega umovanja o sokovih in smutijih?

Vsako sadje je različno, nekatero v pasirani obliki spodbudi močen inzulinski odziv, drugo pa ne. Zato je najvarnejši nasvet, ki vam ga lahko dam, da boste dolgo siti in ne boste imeli potreb po sladkem, da pri obroku jeste celo sadje in da to počnete počasi.

S tem zagotovo ne boste zgrešili.

opomba: v nekaterih terapevtskih primerih (ko imajo ljudje hujše težave v prebavnem traktu ali črevesne zaplete ali po obdobjih postenja), so lahko sokovi primernejši od celih sadežev za potrebe zdravljenja.

O tem bomo podrobneje govorili ob kaki drugi priložnosti. Kar je pomembno, je da se zavedate, da je celo sadje za človeka brez hujših zdravstvenih problemov VEDNO bolj varna izbira od sokov ali smutijev, vsaj ko govorimo o želji po izgubi telesne teže.

4. Mletje zrn žitaric v moko

Izdelki iz moke so za uravnavanje telesne teže in nivoja sitosti za ljudi bolj problematični kot obroki iz celih živil.

Tako je denimo, če si želite resnično optimalne izgube telesne teže, potrebno razmisliti predvsem o kruhu in testeninah, tudi polnozrnatih (oziroma jih je treba vsaj uživati manjših količinah kot druga škrobna živila, pa še to z veliko vode).

Prva težava zmletih žit je v tem, da mletje živil v moko spremeni vlaknine do te mere, da škrob postane bolj dostopen za razgradnjo in hitrejšo apsorpcijo.

Zaradi tega pride pri uživanju obrokov iz moke do hitrejšega porasta nivoja sladkorja v krvi (saj je škrob tako hitro razgrajen, da prej stopi v krvni obtok). To v nadaljevanju pomeni predvsem pa (pre)veliko sprostitev inzulina, hipoglikemijo in hitrejšo lakoto. To pa ne velja za vse moke in mešanice, narejene iz škrobnih živil. Pri stročnicah njihova mletost ni vplivala na drugačen inzulinski odziv, kot so ga dale v celostni obliki. Seveda se zaradi omenjenih informacij ne smete ustrašiti polnovrednih celih žit. Rjavi riž na primer za razliko od riževe moke na sprostitev inzulina vpliva precej manj, zato se sladkor v krvi tudi zelo hitro uravna. Študije, ki so preiskovale vplive mletja žit si lahko pogledate tukaj (2:30).

Nekatere moke ne povzročijo velikega inzulinskega odziva

Ko govorimo o mokah, moramo omeniti tudi problematiko pečenja kvašenega kruha, ki ima v sebi zelo malo tekočine, saj večina le te pri pečenju izhlapi, zato je kruh skorajda samo koncentrirana oblika energije iz moke.

Obstajajo pa recepti za kruh, ki se ga naredi z več vode in brez kvasa in je zato manj kalorično gost ter bolj nasiten od lahkega, puhastega in zračnega kruha.

Seveda je to nasvet za tiste, ki se kruhu še nikakor ne zmorete odpovedati. Zaradi zgoraj omenjenih lastnosti je kruh namreč bolj nepotrebno kot potrebno živilo za osebe, ki si želijo normalizirati svojo telesno težo. Optimalno prehranjevanje za človeka vsekakor vsebuje več celih škrobnih živil, kot sta na primer riž ali krompir, kruh in vzhajana peciva pa naj bodo omejena na priložnostno uporabo.

5. Sušenje sadja in zelenjave

Veliko ljudi je pred začetkom zdravojedstva vajeno sladkanja po obrokih in »padanja cukra«.
Čeprav ima njihova naravna rastlinska prehrana odličen vpliv na sitost in raven krvnega sladkorja, v začetnih fazah spremembe navad potreba po tem, da bi po kosilu nekaj pojedli, ostaja.

Velikokrat me potem sprašujejo, Špela, kaj pa ko rabim nekaj sladkega, je suho sadje ok?

Lahko pojem nekaj datljev ali suhih sliv ali domače marmelade brez sladkorja?

Razumeti morate, da segrevanje in sušenje vodnatih plodov povzročita izgubo vode. Ker je voda brez kalorij, se z njeno izgubo avtomatično poveča kalorijska koncentracija tistega plodu. V njem ni več sladkorja ali kalorij kot prej, je pa v njem na manjšo količino ista energija.

Pri sladkanju zavedanje ni nikoli odveč

Če smo v zadnjem blogu ugotovili, da je eden bistvenih elementov sitosti med drugim tudi teža hrane, ki jo damo v želodec, lahko zelo enostavno ugotovimo, da bomo suhih sliv, ki so denimo izgubile polovico svoje vode, za sitost pojedli dvakrat več.

Ljudje namreč v dnevu pretežno pojemo isto količino hrane (vsak človek ima svojo dozo – nekdo poje 1 kg hrane, nekdo drug 1,5, a vsak od njiju ima svojo mero polnosti) – ne pojemo pa iste energijske koncentracije hrane.

Ali torej lahko jeste suho sadje? Seveda, a z zavedanjem. Vedno, ko imate priložnost za sveže, vzemite sveže. Predvsem se morate problematike sladkosti zavedati tisti, ki opažate, da ste nagnjeni k prenajedanju.

Ljudje (vsaj nekateri – in ni nas malo) imamo namreč v sebi »vgrajeno« zmožnost prenajedanja (Cram circut), ki nas je v obdobju evolucije obdržala pri življenju. To pomeni, da kadarkoli v svojem okolju naletimo na kalorično zelo gosto hrano (zelo sladko, mastno ali slano), bo naš organizem hlepel po tem, da te hrane pojemo več, kot je potrebujemo. Kalorije za naše možgane namreč predstavljajo obljubo preživetja.

V zadnjo skupino ljudi, ki se radi »nažirajo« spadam tudi sama in po pogovoru s kar nekaj udeleženci 21 dnevnega izziva sem ugotovila, da moramo biti zelo pozorni na uporabo vseh pospeševalcev hranjenja (četudi ti sami po sebi niso nezdravi): t.j. katerih koli (tudi naravnih) sladil, suhega sadja, oreščkov, soli ipd., saj vse prispevajo k temu, da v svoj želodec zbašemo več hrane, kot nam je še prijetno.

5. Sušenje sadja in zelenjave

Če smo v zadnjem blogu ugotovili, da je eden bistvenih elementov sitosti med drugim tudi teža hrane, ki jo damo v želodec, lahko zelo enostavno ugotovimo, da bomo suhih sliv, ki so denimo izgubile polovico svoje vode, za sitost pojedli dvakrat več.

Ljudje namreč v dnevu pretežno pojemo isto količino hrane (vsak človek ima svojo dozo – nekdo poje 1 kg hrane, nekdo drug 1,5, a vsak od njiju ima svojo mero polnosti) – ne pojemo pa iste energijske koncentracije hrane.

Ali torej lahko jeste suho sadje? Seveda, a z zavedanjem. Vedno, ko imate priložnost za sveže, vzemite sveže. Predvsem se morate problematike sladkosti zavedati tisti, ki opažate, da ste nagnjeni k prenajedanju.

S CELOSTNO PREHRANO NE MORETE “UDARITI MIMO”

Sporočilo za domov

Danes je naše okolje polno »nedolžnih« malih pasti, ki kumulativno prispevajo k povišani telesni teži in slabemu zdravju. O tem bomo še pisali, zato poskrbite, da se čim prej prijavite na novice.

Strukturi mojih obrokov in nasvetom iz prakse lahko sledite tudi s tem, da sledite moji Facebook strani in Instagramu. Način prehranjevanja, kot ga priporočam pa lahko preizkusite s pridružitvijo Facebook skupini 21 dnevni škrobnati izziv, kjer imate na voljo podporo, recepte in podrobnejše nasvete.

Prav tako vam bo zagotovo v pomoč tudi YouTube videi, ki jih tedensko nalagam na svoj kanal, zato se nanj ne tudi pozabite prijaviti.

V stiku z mano pa seveda lahko ostanete tudi s prijavo na novice, da ne zamudite novejših objav.

Je pa poanta vsega danes povedanega podobna kot vedno: bolj kot boste jedli hrano blizu njeni izvorni obliki in temu, kako je zrastla, boljši učinek bo imela na vaše počutje, sitost zdravje in telesni videz.

Ko jo boste spreminjali: miksali, sušili, kuhali, solili, sladkali, naoljili – boste vplivali na njeno kemijsko strukturo in na to, kako vam bo dišala, kar bo vplivalo na vaš apetit in način hranjenja. S tem ne trdim da so vsi načini modifikacije hrane slabi, vsekakor pa je vredno, da ste pozorni na način priprave, če opažate, da se z določeno hrano sistematično prenajedate.

Ko nehate operirati s svojim življenjem na avto-pilotu in postanete pozorni, odkrijete marsikatero dejstvo, ki vam je bilo prej pred očmi, a nevidno.

Če boste imeli zadnji odstavek v mislih vedno, ko si boste pripravljali obrok, boste lahko tudi brez moje pomoči hitro ugotovili, kako koristna je prehrana, ki vstopa v vaša usta za vaše zdravje in vitko telo.

Share on facebook
Facebook
Share on google
Google+
Share on twitter
Twitter
Share on linkedin
LinkedIn
Share on pinterest
Pinterest

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.